"Počutim se odlično. Še vedno sem najboljši. Mislim, da mi ni treba ničesar dokazovati. Sem sem prišel zato, da opravim svoje delo. Zato ni bilo kakšnega posebnega pritiska na startu, čutil sem le običajno živčnost. Odločil sem se, da bom tekel, kar je mogoče hitro. V zavoju sem bil hiter, vendar bi bil lahko še veliko hitrejši. Napako sem naredil na 100 m, vendar sem zmagal," je povedal Bolt, ovit z jamajško zastavo, ko je pretekel stadionski krog in navdušenim gledalcem metal poljube in jih razveseljeval s svojimi domislicami.

Petindvajsetletni Bolt v finalu teka na 100 m ni prišel do pričakovanega zlata. Zaradi diskvalifikacije je po prehitrem startu prvič po avgustu lani ostal brez zmage. V Stockholmu na Švedskem ga je lani premagal Američan Tyson Gay (9,84); Bolt je bil drugi z 9,97. Po SP v japonski Osaki leta 2007, ko je bil na 200 m drugi, se mu je v Daeguju prvič primerilo, da je na velikih tekmovanjih v zadnjih štirih letih ostal brez zlatega odličja.

"Zelo sem vesel in ponosen, da sem bil danes najboljši. Po nedeljski diskvalifikaciji sem bil zelo razočaran, saj nisem imel priložnosti, da bi na stezi dokazal svojo sposobnost. Ves teden pred startom na 200 m sem bil odločen, da tokrat ne bom ponovil napake in da bom zmagal. Zaradi gledalcev na stadionu, ki so bili izredni, pa sem še bolj užival," je bil zadovoljen Bolt.

Po trojnem olimpijskem zmagoslavju s svetovnimi rekordi leta 2008 v Ptičjem gnezdu v Pekingu je tudi leto dni pozneje na svetovnem prvenstvu v Berlinu Bolt osvojil tri zlate medalje na 100, 200 in 4 x 100 m. Tako v kitajski kot tudi nemški prestolnici je dosegal tudi svetovne rekorde. Na SP v Južni Koreji je sicer prepričljivo začel tekmovanje z gladkimi uspešnimi kvalifikacijskimi nastopi na 100 m, potem pa se mu je zalomilo že v prvem od treh načrtovanih finalnih tekov. Bolt bo priznanje za zmago na 200 m dobil v nedeljo, ko bo na programu tudi štafetni tek 4 x 100 m, v katerem z jamajško četverico prav tako načrtuje prvo mesto. "Svetovnega rekorda ne, ker nisem v taki formi kot v prejšnjih sezonah," je priznal Jamajčan.

Osmi dan SP v Daeguju je bil vendarle v znaku Boltove zmage. Na pol stadionskega kroga je z 19,40 dosegel izid sezone na svetu in četrti izid vseh časov. Le sam je poleg legendarnega ameriškega zvezdnika Michaela Johnsona dvakrat tekel hitreje. Srebro je osvojil Američan Walter Dix (19,70), bron pa s francoskim rekordom Christophe Lemaitre (19,80), trikratni evropski prvak in prvi belopolti sprinter, ki je 100 m pretekel pod desetimi sekundami.

Dix je sicer dejal, da je želel v ZDA prinesti zlato, toda: "Nisem imel nobenih možnosti za prvo mesto. Zato sem zadovoljen s srebrom. Tudi Lemaitre je opravil izjemen tek in doma me čaka sedaj veliko dela, da bom na treningih izboljšal svoje sposobnosti." Tretjeuvrščeni Francoz pa sploh ni razmišljal o zmagi: "Mislim, da sem imel priložnost, da osvojim srebro. V zavoju sem Dixa nekoliko izgubil, vendar sem si tedaj dejal, da priložnosti za odličje na SP, ne glede na barvo, ne smem zamuditi. Uspelo mi je, da sem dosegel tudi dober čas."

Bolt predzadnji dan SP v Daeguju vendarle do zlatega odličja

Jamajški superzvezdnik Usain Bolt je predzadnji dan 13. svetovnega prvenstva v atletiki v južnokorejskem Daeguju zmagal na 200 m (19,40). Po polomu na 100 m, kjer je obrambo zlata končal z diskvalifikacijo zaradi prehitrega starta, je prvič na tem SP stopil na zmagovalno stopničko, ki jo je imel rezervirano od olimpijskih iger v Pekingu.

Bolt je dosegel tudi izid sezone na svetu in četrti izid vseh časov. Osmi dan SP so podelili skupaj sedem kompletov medalj. Avstralka Sally Pearson je na 100 m ovire upravičila vlogo prve favoritinje ter je z izidom sezone na svetu (12,28) sedaj četrta na lestvici vseh časov. Rusinja Ana Čičerova je bila najboljša v ženskem skoku v višino (2,03 m), Nemec Matthias De Zordo v metu kopja (86,27 m), Kenijec Asbel Koprop v teku na 1500 m (3:35,69), v ženski štafeti 4 x 400 m pa z izidom sezone na svetu atletinje ZDA (3:18,09).

Rus Sergej Bakulin je zmagal v hitri hoji na 50 km; v prvi končni odločitvi dneva je za zlato potreboval tri ure, 41 minut in 24 sekund. Prvič na tem prvenstvu v tekmovalni areni ni bilo slovenskih predstavnikov, v nedeljo ob drugi uri zjutraj po slovenskem času pa bo slovenske nastope zaključil Anton Kosmač v maratonu.

Petindvajsetletni Bolt bo priznanje za zmago dobil v nedeljo, ko bo na programu tudi štafetni tek 4 X 100 m, v katerem z jamajško četverico prav tako načrtuje prvo mesto. Toda po OI v kitajski prestolnici leta 2008 in SP leta 2009 v Berlinu prvič ne bo osvojil treh zlatih medalj, obenem pa, za razliko od prejšnjih prvenstev, tudi še ni postavil svetovnega rekorda. Pred dvema letoma je na SP zmagal s svetovnim rekordom 19,19. Kljub temu je bil tudi v Daeguju v finalu na pol stadionskega kroga brez konkurence najboljši. Srebro je osvojil Američan Walter Dix (19,70), bron pa s francoskim rekordom Christophe Lemaitre (19,80), trikratni evropski prvak in prvi belopolti sprinter, ki je 100 m pretekel pod 10 sekundami.

Na visokih ovirah je Avstralka Sally Pearson že v polfinalu tekla najboljši izid sezone na svetu in se z 12,36 sekunde, s tem se je izenačila na šestem mestu vseh časov, približala tudi svetovnemu rekordu (12,21), ki ga je Bolgarka Jordanka Donkova postavil 20. avgusta leta 1988. Postala je prva favoritinja z naslovnice dnevnega biltena SP, ki je upravičila vlogo tudi na stadionskem delu tekmovanj. Tudi v finalu je bila razred zase in je tekmice pustila za sabo že po prvi oviri. V boju za srebro je odločal fotofiniš, dobila pa ga je Američanka Danielle Carruthers, ki je tako kot rojakinja Dawn Harper tekla 12,47 sekunde.

Norvežan Andreas Thorkildsen, branilec naslova, se je komajda, kot zadnji, prebil med najboljšo osmerico finalistov v metu kopja, ki je imela še tri poskuse. V četrti seriji pa se je s 84,78 m prebil na drugo mesto in je zaostajal le za Nemcem Matthiasom De Zordom (86,27 m). Slednji je s to daljavo vodil od prve do zadnje serije, ko je med proslavljanjem zlata v šestem poskusu orodje zalučal 81,40 m. Bron je osvojil Kubanec Guillermo Martinez (84,30 m), ki je za 29 cm ugnal Čeha Viteszlava Veselyja.

Devetindvajsetletna Čičerova je v skoku v višino kot prva in edina med peterico, ki je še ostala v boju z zmago, preskočila dva metra. Hrvatica Blanka Vlašić in Italijanka Antonietta Di Martino sta bili, tako kot Čičerove, dotlej uspešni na vseh treh višinah v prvih poskusih. Vlašićeva je bila nato v drugem poskusu prek letvice, Di Martinova pa v tretjem. Ta trojica je nato nadaljevala na 2,03 m, kjer je bila prva uspešna že prej vodilna Čičerova, v drugem poskusu pa še Vlašićeva. Di Martinova je bila neuspešna tudi tretjič in je osvojila bron. Dokončno je odločala letvica na 2,05 m, ki jo je Čičerova prva trikrat podrla, Vlašićeva pa je priložnost za obrambo naslova in nadaljevanje niza zmag iz SP v Osaki (2007) in Berlinu (2009) za las izpustila iz rok.

Koprop, olimpijski zmagovalec, je na 1500 m izjemno pospešil 200 m pred ciljem in nato do konca obdržal vodstvo, ki ga je skušal ogroziti le pred tem vodilni rojak Silas Kiplagat, ki je bil drugi (3:35,92), bron je osvojil Američan Matthew Centrowitz (1:35,92), četrti pa je bil Španec Manuel Olmedo (3:36,33); Španija je ostala pri enem samem bronu na tem SP.

V ženskem štafetnem obračunu so bile ves čas v ospredju tri štafete, vendar pa je bila praktično ves čas razvrstitev nespremenjena. Američanke Sanya Richards-Ross, Allyson Felix, Jessica Beard in Francena McCoror so tekle najhitreje letos, Jamajčanke so za srebro postavile državni rekord (3:18,71), bron pa so osvojile Rusinje (3:19,36).

Štiriindvajsetletni Bakulin se je od Avstralca Nathana Deakesa odlepil po 32 kilometrih. Deakes, svetovni prvak v najdaljši preizkušnji svetovnih prvenstev iz Osake (2007) je s 25 sekundami prednosti vodil po polovici tekme, nedolgo zatem pa predčasno končal zaradi težav z mišico; odstopil je tudi Rus Sergej Kirdjapkin, branilec naslova. S svojim prvim zmagoslavjem na velikih tekmovanjih je Bakulin dopolnil popolno rusko slavje v hitri hoji v središču Daeguja, saj sta preostala naslova na 20 km v prejšnjih dnevih osvojila Valerij Borčin in Olga Kaniškina.