V Cerovcu pri Ljutomeru, kjer se je rodil Stanko Vraz, sem najprej obiskal prijatelja Tomaža Poredoša, Ljubljančana, ki ga je pred leti ljubezen zanesla v Prlekijo. Zdaj tam živi z družino in ima v Ljutomeru nepremičninsko agencijo. Za ta korak mu ni žal, saj pravi, da je Prlekija najlepša slovenska pokrajina. Dodobra je spoznal običaje in legende tega kraja ter mi pojasnil pomen imena Prlekija. Po prleško "prle" pomeni "prej", s čimer Prleki poudarjajo, da so od prej. V Prlekiji se je nekaj dogodkov zgodilo prej kot v drugih krajih Slovenije. Naj omenim prvi slovenski tabor, ki je bil v Ljutomeru leta 1868. Glavne zahteve tabora so bile uvajanje slovenskega jezika v šole, urade in cerkve. Takrat se je začelo gibanje za združitev vseh Slovencev. V Ljutomeru je leta 1905 dr. Karol Grossmann posnel prve slovenske filmske zapise. V njegovo čast julija vsako leto organizirajo Grossmannov festival filma in vina. Glavna nagrada se imenuje hudi maček. (Pa ne, da je to v povezavi z vinom!?) Letos je nagrado za življenjsko delo dobil Christopher Lee. Prve konjske dirke v Sloveniji so leta 1874 priredili v Ljutomeru. Leta 1958 so v Ljutomeru odprli prvo slovensko samopostrežno trgovino.
Ljutomer se prvič omenja leta 1242, danes pa ima občina približno 13.000 prebivalcev. Mesto ima dve železniški postaji ter veliko zgodovinskih, sakralnih in naravnih znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Prestolnica Prlekije je bila v avstrijski vplivni coni avstro-ogrskega cesarstva. Že leta 1885 je v Ljutomer prispel prvi vlak iz Špilj (Spielfeld Strass) in Radgone, pet let kasneje je vlak lahko nadaljeval vse do Ormoža. Šele v državi SHS leta 1924 so Ljutomerčani dobili železniško povezavo z Mursko Soboto.
Skozi Ljutomer teče reka Ščavnica; ta se pred mestom razcepi, za njim pa spet združi. Staro mestno jedro je pravzaprav rečni otok. Ščavnica je pogosto poplavljala Ljutomer in okolico, zato so jo v 70. letih prejšnjega stoletja zajezili in dobili Gajševsko jezero, ki je danes popularna izletniška točka in rekreacijski center Ljutomera. Čez mostiček nad Ščavnico pridemo v lepo urejen Park 1. slovenskega tabora s spomenikom in starimi hrasti, ki so bili posajeni v času tabora. Park je urejen po angleškem vzoru, saj je sprehajanje po primerno vzdrževani travi dovoljeno. Za parkom je "ljutomerska riviera", sklop bazenov in vodnih atrakcij, ki so, razumljivo, v teh dneh popolnoma zasedeni.
Iz parka se vrnemo v stari del Ljutomera, znanega po treh trgih. Največji je Glavni trg s kipom Brezmadežne Marije iz leta 1729. Pred mestno hišo je postavljen ogromen klopotec, še en avtohtoni znak Prlekije. Na trgu je tudi hiša, v kateri je živel dr. Grossmann. Le nekaj korakov naprej je Miklošičev trg pred veličastno cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz 17. stoletja. Dr. Franc Miklošič, slovenski jezikoslovec, se je rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru, njegovo rojstno hišo lahko obiščete ob najavi po telefonu 031 827 889. Stari trg zaznamuje Anina kapela iz leta 1756.
V Ljutomeru na Ormoški cesti 27 živi Saša Žuman, ki nadaljuje stoletno družinsko tradicijo lončarstva. V hiši je tudi lončarski muzej, v katerem najdete pozabljene lončarske izdelke. Občasno pokažejo, kako se izdelujejo posode, krožniki, vrči, za več informacij pokličite 041 515 979.
Iz Ljutomera vodijo izletniške poti v vse smeri. Lahko najamete kolo (2 evra na uro, 10 evrov na dan), se pridružite konjeniškemu pohodu ali enostavno uporabite noge in se v okolico napotite peš. Le da se vam ne zgodi, kot se je pred nekaj dnevi zgodilo nizozemski družini, ki je najela štiri kolesa za ves dan, vrnila pa jih je v eni uri! Hitro so ugotovili, da Prlekija ni ravna kot Nizozemska. Za kolesarjenje po Prlekiji morate imeti nekaj kondicije. Ko boste hodili ali kolesarili skozi prleške vasi, boste opazili, da ima vsaka vas svoj grb, kar je še ena značilnost Prlekije. Za več informacij o izletih in pohodih iz Ljutomera se obrnite na Turistični informacijski center (TIC), telefon (02) 58 48 333.
Prlekija je tudi vinska dežela. Legenda pravi, da je naziv vina "šipon" nastal, ko so v času Napoleonovih Ilirskih provinc Francozi pokušali lokalno vino in neštetokrat ponavljali: Se bon, se bon. (Dobro je.) In Prleki so to vrsto vina poimenovali šipon. Najbolj znani vinorodni del Prlekije je Jeruzalem. V 13. stoletju so se tam ustavili križarji, nekaj časa so uživali ob gostoljubnih domačinih in ugotovili, da je tudi to nebeški kraj. Tako je nastal slovenski Jeruzalem. Od Ljutomera do Jeruzalema je le 6 kilometrov.
Če se v Ljutomer pripeljete z vlakom, izstopite na postaji Ljutomer mesto, ki je praktično v samem središču, glavna postaja Ljutomer je 1 kilometer naprej proti Murski Soboti. Povratna vozovnica za IC-vlak iz Ljubljane stane 26 evrov, ob koncih tednov pa le 18,28 evra (upokojenci 13,74 evra).
Ko enkrat obiščete Prlekijo, se boste gotovo želeli vrniti. To je dežela mineralnih vrelcev, dobrega vina in hrane, hribčkov, klopotcev, gozdov in vode. Naj omenim le, da v lepo urejenih kmečkih hišah dobite sobo, zajtrk in večerjo že za 25 evrov na osebo! Če imate možnost, ostanite v Prlekiji dva ali več dni, tam je lepo v vseh letnih časih.
