Čeprav naj bi obisk voditeljice največjega evropskega gospodarstva in po Forbesovi lestvici najvplivnejše ženske na svetu trajal le nekaj ur, je njen prihod v trenutnih zaostrenih razmerah v območju evra deležen velike pozornosti. Pred prihodom v Ljubljano se bo v ponedeljek srečala s francoskim zunanjim ministrom Alainom Juppejem, v četrtek pa naj bi nadaljevala pot v Lizbono.

V Sloveniji se bo sicer ob Pahorju srečala še s predsednikom republike Danilom Türkom in Janezom Janšo, predsednikom opozicijske SDS, ki je skupaj s Krščansko-demokratsko unijo Merklove članica Evropske ljudske stranke.

V ospredju pogovorov s Pahorjem naj bi bile predvsem razmere v evrskem območju in načini, kako v luči dolžniških težav nekaterih članic dolgoročno zagotoviti stabilnost in verodostojnost skupne valute. Ta ima namreč prirojeno napako - skupne denarne politike 17 članic območja evra namreč ne podpira močna fiskalna podpora stabilnosti valute.

Premier Pahor je v četrtek po seji vlade dejal, da želi v pogovorih s kanclerko ugotoviti, kaj Nemčija kot gonilna sila območja evra in EU pričakuje od Slovenije, da "bomo ostali zvesti in trdni partnerji" v skupini, ki jo Pahor imenuje trdno jedro območja evra oziroma "nemško-francoski vlak".

Nemčija je najmočnejše evropsko gospodarstvo, ki je imelo kot drugi največji svetovni izvoznik tudi velike koristi od uvedbe evra. Ob reševanju dolžniških težav članic evrskega območja pa mora država skupaj s Francijo nase prevzeti tudi največje breme finančne pomoči tem državam.

Ob nedavni paniki na finančnih trgih glede možnosti širitve dolžniške krize na Italijo in Španijo so se zato vlagatelji zbali, da utegne reševanje evra v težave pahniti tudi Nemčijo, ki je med velikimi gospodarstvi po krizi okrevala daleč najbolje in je kljub povišanemu dolgu še vedno ena javnofinančno najbolj verodostojnih držav na svetu.

Nemčija zato razumljivo ni naklonjena nadaljnjim ad hoc kratkoročnim rešitvam, ki bi povečevale finančno breme zagotavljanja stabilnosti evra, med katere sodi tudi uvedba skupnih evrskih obveznic, temveč se zavzema za tesnejšo usklajenost javnofinančnih in gospodarskih politik.

Vodilo Nemčije v razpravah o urejanju razmer v območju evra je tako javnofinančna disciplina in izvedba nujnih strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti. Te je Nemčija v veliki meri izpeljala že pred krizo.

Sodeč po Pahorjevih izjavah Slovenija sledi nemški liniji razmišljanja, za katero pa je ključna izvedba reform in hitra konsolidacija javnih financ. Prav na tem področju pa se Slovenija sooča s precejšnjimi težavami, ki so pogosto sistemske narave.

Padec pokojninske reforme na referendumu je pomenil precejšnjo upočasnitev reformne dinamike, trenutna negotova politična situacija v luči glasovanja o zaupnici vladi pa bi utegnila predstavljati dodatno oviro. Prav tako ni jasno, kakšna natančno bo usoda konsolidacije javnih financ, začenši z rebalansom letošnjega proračuna.

Na dnevnem redu pogovorov bodo sicer zagotovo tudi zamisli z nedavnega srečanja med kanclerko in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Te je slovenska vlada uradno pozdravila in jih označila kot sorodne z razmišljanji Slovenije glede potrebe po poglobljeni koordinaciji gospodarskih politik v območju evra.

Druga pomembna tema obiska Merklove bodo dvostranski odnosi med državama. Pahor jih ocenjuje za odlične, z obiskom pa naj bi jih skušali še nadgraditi. V tej luči naj bi voditelja sklenila tudi deklaracijo o poglobljenem sodelovanju na številnih področjih, od političnega, gospodarskega do kulturnega.

Šlo naj bi predvsem za politično zavezo, ki predvideva tesnejše stike, boljše usklajevanje, še tesnejše politične odnose, je v pogovoru za STA pojasnil nemški veleposlanik v Ljubljani Werner Burkart. Sicer pa naj bi bila deklaracija podobna strateškemu partnerstvu, ki ga je Slovenija marca letos sklenila s Francijo.

Nemčija pa ni zgolj ključna politična partnerica Slovenije, temveč tudi njena največja trgovinska partnerica, s katero Slovenija ustvari okoli petino zunanje trgovine. Lani je blagovna menjava znašala približno 3,6 milijarde evrov v vsako smer. Nemčija je tudi ena največjih tujih vlagateljic v Sloveniji, nasploh pa so poslovne vezi med državama tesne še iz časov nekdanje Jugoslavije.

Za Slovenijo je tako zelo pomembno zdravje nemškega gospodarstva. Potem ko je to v letu 2010 izjemno dobro okrevalo po krizi, pa se je rast nemškega BDP v drugem četrtletju močno upočasnila. Vseeno naj bi nemško gospodarstvo letos še naprej beležilo solidno rast.

Ena od pomembnih tem pogovorov Merklove s slovenskimi sogovorniki naj bi bile tudi razmere na Zahodnem Balkanu in nadaljnje približevanje regije EU. Kanclerka je ravno pred obiskom v Ljubljani obiskala Zagreb in Beograd ter podprla evropsko perspektivo držav v regiji.

Pahor je v četrtek priznal, da je imela Nemčija malo razumevanja za slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj v procesu reševanja vprašanja meje med državama. Po podpisu arbitražnega sporazuma pa naj bi se ugled Slovenije v nemških očeh po Pahorjevih besedah občutno povečal.