Rezervirana skoraj polovica mest
Režiser Prakaš Džha se v filmu z naslovom Aarakšan (Rezervacija) dotika državne politike pozitivne diskriminacije do pripadnikov tradicionalno zapostavljenega najnižjega sloja (dalitov) oziroma do nižjih kast. Uradno je Indija po osamosvojitvi leta 1947 (dan neodvisnosti so praznovali včeraj) prepovedala diskriminacijo na podlagi pripadnosti kasti. Toda v praksi so te delitve med hindujci še vedno zelo prisotne. Da bi dosegli večjo družbeno enakost, je določen odstotek vladnih služb, mest v javno financiranih šolah in univerzah ter sedežev v voljenih telesih rezerviran za pripadnike nižjih kast in plemen oziroma za tiste iz skupin na družbenem dnu. Ta sistem pozitivne diskriminacije se imenuje rezervacije (kot se glasi tudi naslov filma). Sistem je zapisan kar v ustavo, dotika pa se velikega števila ljudi - samo dalitov, ki formalno niso kasta, je v Indiji 160 milijonov. Vrhovno sodišče je v preteklosti določilo, da je delež rezerviranih mest za te nižje sloje oziroma kaste lahko največ 49,5-odstoten, vendar v nekaterih od 28 indijskih zveznih držav presega dvotretjinsko kvoto.
Sistem je že dolgo časa žgoče vprašanje, zlasti v izobraževalnih ustanovah, dolgo brado imajo tudi sodni procesi, ki so z njim povezani. V 80. letih se je država skorajda razklala na dva tabora, ko je vlada na priporočilo posebne komisije kvote zvišala na skoraj petdeset odstotkov. Neki študent iz višje kaste se je v znamenje nasprotovanja višjim kvotam zažgal, sledili so množični protesti. Zgornje kaste namreč menijo, da jih manj uspešni izpodrivajo iz javnih izobraževalnih ustanov in državnih služb, ker jih ščiti sistem, medtem ko spodnje kaste in daliti zagovarjajo sistem, ki jim zagotavlja nekaj enakovrednosti, ker so bili tradicionalno zapostavljeni in ker indijski gospodarski vzpon še povečuje razkol med njimi in višjimi kastami.
Poostreno varovanje filmskih zvezd
Vprašanja kvot in rezervacij se v svojem filmu dotika režiser Džha, njegov izdelek pa je pomagal znova odpreti razpravo o pozitivni diskriminaciji. Film se vrti okoli idealističnega učitelja, ki se mu kvote zdijo dobre, prikazati pa želi posledice odločitve vrhovnega sodišča, ki je v 80. letih potrdilo dvig kvot na 49,5 odstotka. Toda v filmu so tudi izjave pripadnikov višjih kast, ki o dalitih govorijo kot o umazancih, ki so primerni le za to, da čistijo čevlje. Daliti, ki so bili že pod Britanci zadolženi za "umazana dela" in zapostavljeni, so zaradi tega zlili jezo na režiserja. Zadeve so šle tako daleč, da so morali velezvezdnikoma Bollywooda Amitabhu Baččanu in Saifu Ali Khanu, ki igrata glavni vlogi, zagotoviti dodatno varovanje. Daliti se tudi sprašujejo, zakaj glavno vlogo igra Khan, ki je muslimanskega rodu in modre krvi, ne pa kakšen dalit.
Džha je zaradi pritiska nekoliko popustil in pred premiero iz filma vrgel nekatere najbolj sporne citate o dalitih. Potem ko so države Utar Pradeš, Andra Pradeš in Pundžab prepovedale film, pa je dejal, da so za tem morda tudi politični razlogi, saj so mnogi kritizirali film, ne da bi ga sploh videli, ter se obrnil na sodišče, da prepoved umakne.
