Organizatorji pričakujejo, da bo kongres poleg 800 udeležencev privabil tudi okoli deset tisoč dnevnih obiskovalcev. Stroške organizacije 200.000 evrov vrednega dogodka bodo večinoma pokrili s kotizacijami, vstopninami in sponzorskimi sredstvi. Čeprav sam kongres ne bo v Idriji, kot bi kdo pomislil, temveč v prestolnici, bo po besedah Afrodite Hebar Kljun vključeval vso državo, saj bodo v okviru kongresa pripravili številne dejavnosti tudi po drugih slovenskih krajih, organizatorji pa bodo obiskovalce popeljali tudi na strokovne ekskurzije po čipkarskih središčih. Tako bo dogodek po mnenju organizatorjev izjemna priložnost za promocijo slovenskega čipkarstva, kot tudi za povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s čipkarstvom.
Vodja čipkarske šole Idrija Metka Fortuna je povedala, da je posebnost slovenske čipkarske tradicije predvsem v poučevanju mladih, saj je v Idriji najstarejša evropska čipkarska šola, ki neprekinjeno deluje od leta 1876. Te izkušnje bodo prenesli tudi na kongres, kjer bo prvič organiziran program za mlade čipkarje. Poleg dela z mladimi pa je prihodnost čipke po mnenju Fortunove odvisna tudi od postavljanja novih uporabnih vrednosti za čipko zlasti v modnem oblikovanju.
