Že leta 1994 so raziskovalci v Oxfordu dokazali, da imajo česen in posamezne sestavine iz česna pomembno vlogo pri zniževanju nevarnega holesterola v krvi. V skupini, ki je prejemala placebo, je prišlo le do minimalnih sprememb v nivoju holesterola v krvi, pri drugi skupini, ki je prejemala pravi česnov prah, pa se je holesterol v primerjavi s placebo skupino znižal za kar 12 odstotkov, raven trigliceridov (maščobe v krvi) pa celo za 17 odstotkov.
Česen krepi tudi imunsko odpornost, spodbuja zdravljenje okužb in vnetij, zavira staranje, pospešuje prebavo in presnovo ter sploh ugodno deluje na organizem. V prehrani so ga uporabljali že v starem Egiptu. Antični Grki pa so ga žvečili - to velja predvsem za atlete, ki so tekmovali na olimpijskih igrah in se bojevali za zmagovalni lovorov venec. Obenem je dober tudi za uničevanje bakterij, ohranja zdravo srce, varuje pred kašljem, prehladom in težavami s srcem in ožiljem, pa čeprav spremeni človekov zadah in ga obogati z neprijetnimi vonjavami. Vendar ima česen toliko ugodnih učinkov, da moramo neprijetni vonj kar pozabiti.
Uporablja se pri preprečevanju pojava ateroskleroze, razmnoževanja bakterij, virusov in glivic, znižuje krvni tlak, ugoden je v nosečnosti in za sladkorne bolnike, izboljša prekrvitev nog, odpravlja težave z želodcem in spodbuja različne ugodne učinke, zlasti še v kombinaciji z drugimi dodatki v varovalni prehrani.
Česen vsebuje tri spojine z žveplom, ki omogočajo nastanek tiosulfatov ali alliinov. Druga pomembna snov je allicin, ki je rumenorjavo olje, ki je topno v vodi, in je stabilen za uporabo do šest mesecev. Tretja snov iz česna je ajoene, ki preprečuje lepljenje krvnih ploščic in je stabilen na sobni temperaturi. Danes se pripravljajo preparati iz česna pod strogo kontrolo in certifikacijo tako, da so nadomestki kvalitetni pripravki, ki nimajo neprijetnih stranskih učinkov.
