Tako kot boj za rumeno majico je bilo pred zadnjo etapo praktično vse odločeno tudi v drugih razvrstitvah. V boju za zeleno majico je imel Španec Jose Rojas sicer še teoretične možnosti, da prehiti Marka Cavendisha, a to je bila bolj znanstvena fantastika, saj najboljši sprinter dirke (štiri etapne zmage, poleg njega sta več kot enkrat dobila še Norvežana Thor Hushovd in Edvald Boasson Hagen) po vsej sili ni hotel izpustiti svoje prve zmage v razvrstitvi za najboljšega po točkah na Touru in je za nameček dobil še zadnjo etapo pred Norvežanom Boassonom Hagnom in Nemcem Andrejem Greiplom.
Pikčasto majico najboljšega na gorskih ciljih je osvojil olimpijski prvak Španec Samuel Sanchez, belo najboljšega mladega kolesarja pa domačin Pierre Rolland, poleg moštvenega kolega Thomasa Voecklerja, ki je dolgo časa nosil rumeno majico (v njej je bil deset dni, tri več od Hushovda), največje pozitivno presenečenje. Najboljša ekipa je Garmin-Cervelo.
Evans: Po taki zmagi tudi slabi trenutki v spominih postanejo lepi
"Neverjetno. Nimam besed, ne vem, komu bi se vse zahvalil za krono moje kariere," je 34-letni Evans na cilju na Elizejskih poljanah težko našel besede, s katerimi bi opisal svoje zadovoljstvo. "V karieri sem imel vzpone in padce. Toda po taki zmagi tudi slabi trenutki v spominih postanejo lepi. Se je pa moralo na Touru tudi meni enkrat povrniti za vso smolo, ki sem jo imel. Ne smem pozabiti niti moje ekipe. Čeprav na vzponih ni bila močna, tako da sem bil v večji meri prepuščen samemu sebi, je 99,9-odstotno naredila vse tako, kot je morala in kot smo se dogovorili," je dejal kolesar ekipe BMC, ki je kariero začel na gorskem kolesu, bil tudi svetovni prvak do 23 let, po občasnih izletih na cestno kolo pa je na njem dokončno obtičal leta 2002.
In se kmalu prebil v sam vrh. Že v prvem letu je dirko po Romandiji končal na tretjem mestu, leta 2004 je dobil dirko po Avstriji, leta 2005 je bil še osmi na Touru. Po letih 2007 in 2008, ko je na največji dirki na svetu zasedel drugo mesto in ko se je začel pojavljati Španec Alberto Contador, je bilo videti, da se ga bo prijel vzdevek večno drugi. Da je vendarle rojen tudi za zmagovalca, je najprej dokazal na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Mendrisiu, ko je postal prvi Avstralec z naslovom svetovnega prvaka, slabi dve leti pozneje pa je prišel še do enega velikega uspeha (v novejši zgodovini se z dvema najpomembnejšima kolesarskima naslovoma pohvalijo le redki), s katerim se je vpisal med nesmrtne. Do končnega zmagoslavja, tudi to je prvo avstralsko, je prišel z eno etapno zmago, predvsem pa z odličnimi vožnjami v Alpah in Pirenejih ter enkratnim kronometrom, v katerem ga je premagal le specialist Nemec Tony Martin.
Andy Schleck ostaja večno drugi, veliki poraženec dirke pa je Contador
Vzdevek poraženca na Touru je tokrat prepustil drugim kolesarjem. Večno drugi zaenkrat ostaja Andy Schleck, ki je še v petek pred vožnjo na čas menil, da ima dovolj veliko prednost, da bo postal zmagovalec. A se je pošteno zmotil, kar je na koncu moral priznati: "Ne preostane mi nič drugega, kot da čestitam Cadelu. Zmago si je zaslužil, letos je bil na dirki najbolj kompleten kolesar, sam pa bom spet poskušal zmagati prihodnje leto," je po tretjem zaporednem drugem mestu športno priznal mlajši od bratov Schleck.
Drugi veliki poraženec dirke je Contador. Prvi favorit dirke po zmagi na Giru očitno ni bil dovolj svež, svoje so dodali tudi padci na uvodnih etapah, zaradi katerih se je dolgo časa boril z bolečinami v kolenu. Na vzponih je sicer nekajkrat pokazal svojo moč, toda njegova pripravljenost ni bila dovolj dobra, da bi zdržal do konca in še četrtič dobil dirko po Franciji.
Tudi Slovenci smo pričakovali več od naših kolesarjev
Z dirko ne morejo biti zadovoljni niti slovenski navijači. Pred začetkom so se napovedovali zgodovinski uspehi, Janija Brajkoviča so strokovnjaki postavljali v ožji krog favoritov, sam je imel cilj uvrstitev med najboljših pet, s čimer bi izboljšal dosežek Tadeja Valjavca (osmo mesto) in postal tekmovalec z najboljšo slovensko uvrstitvijo. A karte so se mu sesule že kmalu po začetku dirke, saj je postal ena od žrtev številnih padcev (njegova ekipa Radiochack je največja osmoljenka dirke).
Brajkovič tako ni mogel izboljšati niti najboljše slovenske etapne uvrstitve, katere lastnik je s četrtim mestom še vedno Andrej Hauptman. Nekateri so pričakovali, da bo to nato uspelo kateremu od preostalih treh slovenskih tekmovalcev. A Grega Bole in Kristijan Koren sta bila preveč zaposlena pri pomoči adutoma svojih ekip Damianu Cunegu in Ivanu Bassu, tako da sta ostala brez etapne uvrstitve med najboljših deset. Zato pa je to štirikrat uspelo Borutu Božiču, ki je bil dvakrat osmi, enkrat deseti, danes pa je boj za etapno zmago končal na sedmem mestu.
