Menedžer mora znati poiskati nove delujoče koncepte, ideje, nove načine razmišljanja. Stari ne delujejo več. Vsak menedžer zase najbolje ve, kateri način izobraževanja je zanj najbolj učinkovit. Najhuje je, ko zanj nimajo več časa, ker je podjetje v krizi, medtem pa ga konkurenca, ki ta čas ima, prehiteva po levi. Poznam nekatere uspešne menedžerje, ki ne berejo veliko, po drugi strani pa ne poznam prav nobenega pravega voditelja, ki ne bi iskal odgovorov in inspiracije ali samo primerjal svojih idej in rešitev z zapisano besedo velikih mislecev preteklosti in sedanjosti. Raziskave - na primer tista, ki je bila leta 2009 izvedena v 17 največjih ekonomijah na svetu - kažejo, da so tisti vodje, ki znajo spodbuditi nastanek korporativne kulture, ki omogoča radikalno inovativnost, na čelu najbolj, tudi finančno, uspešnih podjetij." Tako razmišlja mag. Natalija Postružnik, direktorica Službe za odnose z javnostmi Zavarovalnice Maribor, o tem, kako naj se izobražuje menedžer. Pojasnila je tudi, kakšni so njeni poletni načrti ter za katere knjige si bo v teh dneh vzela čas.

Ali je izobraževanja za vodje služb za odnose z javnostmi v Sloveniji dovolj? Koliko lahko za to storite strokovnjaki sami z izmenjavo dobrih praks?

Zelo veliko je seminarjev, delavnic, treningov … Obstaja tudi študij - tako samostojen kot v okviru drugih smeri. Znanja in izkušenj s tega področja je v Sloveniji zelo veliko, a ne vem, če je primerno razporejeno. Še vedno menim, da ti vse znanje tega sveta ne prinese ničesar, če ne znaš oceniti, kaj je prav in kako ravnati v določeni situaciji, kakšna načela te vodijo. Pravzaprav je ta poklic, merjeno z vidika etičnosti, zelo podoben poklicu vrhunskega menedžerja. Veliko intuicije, veliko prave mere, veliko občutka, veliko znanja, veliko posluha za ljudi in njihove potrebe.

Znanje in orodja ti izobraževanje lahko da, občutka za pravo mero ter intuicije pa ne. Nekaj pridobiš z izkušnjami, nekaj pa moraš prinesti s seboj v "poklic" - da si torej poklican za to, kar počneš. Zato so pomembna srečanja znotraj stroke, kjer lahko v neformalnem okolju, v ožjih skupinah govoriš tudi o tistem, kar se ni obneslo, kar se je izkazalo za slabo. To, kar v našem izobraževalnem sistemu pogrešam, je učenje ne le iz dobrih praks, ampak tudi iz slabih. Te te naučijo več! Ampak nam je vsem neprijetno priznati, da smo se kdaj zmotili. Kultura ne dopušča napak in jih težko spregleda. Razen tistih, ki smo jih po moji presoji napačno vzeli za svoje, kot so primer prehitra vožnja, kozarček alkohola preveč, nestrpno vedenje …

Katere knjige nameravate prebrati to poletje?

Eno novo, eno staro, eno modro in eno sposojeno … Držim se starodavnega izročila za neveste. Ponovno se bom lotila Trpljenja mladega Wertherja - berem ga v izvirniku, ker obožujem Goetheja in ker je to prvi moderni roman; modre Hipoteza o sreči Jonathana Haidta, ker mi jo je priporočila dr. Manca Košir in ker eden izmed kritikov pravi, da je jasna in inteligentna zmes novih smeri v sodobni eksperimentalni psihologiji in tradicionalne filozofske misli; nova knjiga je How to Manage in Times of Crisis dr. Ichaka Adizesa, ker ga osebno in strokovno zelo spoštujem in mi marsikatera njegova ideja da misliti; sposojena mladinska leposlovna knjiga z naslovom Izgubljena v sebi pa je izpod peresa slovenske srednješolke Kaje Špruk. Prebrala jo bom zato, da bi lažje razumela "emo generacijo" in ker govori o tabu temi, to pa je samopoškodovanje mladine zaradi brezizhodnosti.

Čemu, kar bo prispevalo k vaši osebni in strokovni rasti, boste v teh tednih še posvečali čas?

Sicer sledim geslom "Nema odmora dok traja obnova" (Med obnovo ni počitka) in "Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem" (Z vsakim dnem in na vseh področjih vse bolj napredujem), a bom v tednih, ki prihajajo in prinašajo dopust, upoštevala pravilo, da je včasih treba napravo tudi izklopiti, če želimo, da dlje zdrži. Svojim srcu, možganom, telesu in duši bom privoščila odmor. Tišino. Mir. Ljubezen. Naravo. Flower power … Peace, brothers! (Smeh)

Kaj bi priporočili svojim stanovskim kolegom?

Vsakemu človeku pomeni vsaka knjiga nekaj drugega. Ko smo na fakulteti analizirali dela velikih književnikov, me je vedno najbolj iritiralo to, da smo morali v nekem delu videti nekaj točno določenega. Ker je avtor tako mislil. A kako mi vemo, da je tako mislil? Dobro, če je napisal v pismu svoji izvoljenki, potem že, ampak taki primeri so redki. Interpretacija je vedno pogojena z osebnim doživetjem in izkušnjo tistega, ki interpretira. Zato lahko ena knjiga meni, z mojimi izkušnjami, mojim gledanjem in mojimi pričakovanji pomeni nekaj, mojemu prijatelju pa nekaj povsem drugega ali pa celo nič.

Poslušajte sebe in svoje potrebe, mislite pa seveda tudi na to, kakšne so zahteve delovnega mesta. Dobro je malce pokukati v futurologijo. Pa obiskati kakšno spletno mesto, npr. New Scientist. Med izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji je mene najbolj prepričala IEDC Bled.

Je zaradi ohlajene gospodarske rasti interno komuniciranje pomembnejše, kot je bilo pred dvema ali tremi leti?

Takrat sem bila prepričana, da bo vodstvo še več energije in časa posvetilo komunikaciji. Danes vem, da so podjetja, ki počasi plujejo iz krize ali pa je kot "skriti zmagovalci" po konceptu dr. Simona niti niso občutila, to naredila. Po drugi strani opažam, da se je veliko podjetij komunikacijsko zaprlo. Skrivanje je nesmiselno. Sproža strah in nelagodje. Vodstvo, ki ne vzpostavi dobre korporativne kulture - empirične študije dokazujejo, da ta pozitivno vpliva na finančno uspešnost podjetij - od zaposlenih ne more pričakovati, da bodo zavzeti, motivirani, produktivni, inovativni, trženjsko usmerjeni … Vse to so mehki dejavniki, ki še kako vplivajo na trde finančne kazalnike.

In kje je tu interno komuniciranje? Je del korporativne kulture. Jo vzpostavlja. Omogoča. Gradi. Toda pozor, lahko imaš dvesto orodij interne komunikacije in delaš vse "by the book", pa to še zdaleč ne pomeni, da boš uspešen. Morda vodstvo samo govori; morda govori eno, dela drugo; ni iskreno; morda bistveno izpusti …

Vse to vpliva na kulturo podjetja. Ta pa spet na finančno učinkovitost. Dobri voditelji v tem času odprejo meje in podirajo hierarhijo, poskušajo provocirati z neobičajnim, saj le tako lahko pridejo na plano vse notranje rezerve v ljudeh.