Nekdanjega vodjo Srbov na Hrvaškem so v gozdovih Fruške gore prijeli agentje varnostno-obveščevalne agencije BIA. V Haag bo premeščen čez največ teden dni, ko bodo končani vsi pravni postopki v Srbiji. Srbsko sodišče za vojne zločine je včeraj Hadžiću že prebralo obtožnico in ocenilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za njegovo izročitev Haagu. Po besedah Hadžićevega zagovornika Toma File se njegov klient na odločitev sodišča ne bo pritožil. Hadžić bi se tako v zaporniški celici v Scheveningnu znašel še ta teden. Pozitivne posledice njegove aretacije si zdaj s pospešitvijo vključevanja v EU obeta tudi uradni Beograd. Decembra bi Srbija od Bruslja želela dobiti povabilo k polnopravnemu članstvu.

Hrvaška: prepozna aretacija

Petnajst strani dolga obtožnica 52-letnega Hadžića v štirinajstih točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno na Hrvaškem v obdobju od 1991 do 1995. Spisala jo je še nekdanja glavna haaška tožilka Carla del Ponte, srbskim oblastem pa je bila v strogi tajnosti predana julija leta 2004. Skupna nit vseh očitanih dejanj je, da je kot predsednik vlade srbske avtonomne oblasti v Slavoniji, Baranji in zahodnem Sremu, pozneje pa tudi kot predsednik Srbske krajine, sodeloval v zločinih nad civilnim prebivalstvom. Med drugim naj bi bil soodgovoren za poboje na Ovčari in v Vukovarju. Velja za skrbnega izvrševalca ukazov iz Beograda.

Ker bo za umore, preganjanja Hrvatov, mučenje ujetnikov in nasilno preseljevanje več deset tisoč ljudi končno odgovarjal pred sodiščem, so zadovoljni tudi v hrvaškem političnem vrhu. Tako premierka Jadranka Kosor kot predsednik države Ivo Josipović sta ob tem sicer menila, da do aretacije prihaja prepozno.

Novico o Hadžićevi aretaciji je na posebni novinarski konferenci potrdil predsednik države Boris Tadić. "Izpolnili smo svojo zakonsko obveznost in moralno dolžnost," je dejal. Podrobnosti aretacije ni navedel, je pa že takoj zavrnil špekulacije hrvaške televizije, da naj bi ga prijeli v samostanu Krušedol ali v nekem objektu srbske vojske. Prav tako je kot napačna opisal namigovanja, da je srbski državni vrh že dlje časa vedel, kje se skriva Hadžić. "Zadnja tri leta smo trdo delali pri iskanju haaških ubežnikov. Delali smo trdo in sistematično, kar je na koncu obrodilo rezultate," je dejal srbski predsednik.

Obubožani Hadžić se ni upiral

Nekaj podrobnosti o aretaciji Hadžića je včeraj predstavil glavni srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević. Na sled za Hadžićem, ki mu je začelo zmanjkovati denarja, je preiskovalce pripeljala informacija, da želi prodati sliko znanega italijanskega umetnika Amadea Modiglianija. Več milijonov evrov vredna slika naj bi se mu "na prste prilepila" v času vojne. Kako se mu je to posrečilo, ni znano. Ko se je včeraj hotel srečati s pomagačem, da bi posel očitno speljal, je padel v zasedo srbskih agentov.

Hadžić si je v letih bega nadel lažno identiteto, s pomočjo pomagačev se je oskrbel tudi s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Bil je zelo nezaupljiv. Med redkimi zaupniki so bili zgolj tesni prijatelji iz vojnih časov in nekateri menihi v samostanih na Fruški gori.

Ob aretaciji je bil obrit, od velike brade so mu ostali zgolj še majhni brki. Čeprav je bil ob posegu varnostnih sil oborožen, se aretaciji ni upiral.