Lanskoletni stresni testi so se sicer v precejšnji meri izkazali za farso. Od "stresenih" 91 bank testa ni prestalo zgolj sedem bank, še huje pa je bilo, da so teste uspešno prestale irske banke, ki so kmalu za tem državo pognale v proračunski zlom. Ko so banke nasedle v financiranju irskega gospodarskega čudeža, ki se je razpočil s pokom nepremičninskega balona, jih je bila država prisiljena rešiti s podržavljenjem. To je irski proračunski primanjkljaj pognalo v višave in drugega izhoda, kot zaprositi za finančno pomoč EU in IMF, država ni imela.
Prav zato je Evropska bančna agencija (EBA) za letos poostrila stresne teste. Letos je tako moralo 91 evropskih bank, ki predstavljajo 65 odstotkov evropskega bančnega trga, za uspešno opravljene stresne teste zagotoviti vsaj pet odstotkov najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (core tier 1). Poenostavljeno to pomeni, da morajo banke po izpostavitvi črnemu scenariju core tier 1 ohraniti nad tem odstotkom. Lani je bil uspeh bank odvisen od deleža količnika temeljnega kapitala tier 1, ki pa obsega tudi manj kakovostne oblike kapitala in zato s o testi obveljali za premile.
A tudi letos vse kaže na to, da bodo evropski stresni testi bolj ali manj le zatiskanje oči pred realnostjo. Stresni testi namreč ne vključujejo že skorajda neizogibnega bankrota Grčije in posledic, ki jih bo ta imel na bilance evropskih bank. Odpisi grških dolgov bi še posebej prizadeli nemške in francoske banke, ki imajo v lasti največ grških dolžniških papirjev. Stresni testi sicer razkrivajo izpostavljenost bank državnim obveznicam in slabim posojilom. Hkrati pa so morale banke po črnem scenariju upoštevati odpise iz naslova grških obveznic, a po ocenah tujih analitikov znatno prenizke.
Nekatere evropske banke so se pred letošnjimi stresnimi testi že kapitalsko okrepile ali pa so kapitalske okrepitve napovedale. Med drugim tudi mnoge italijanske banke, kar so številni analitiki pripisali predvsem zagotavljanju zadostnega kapitala za uspešno opravljen stresni test. Italijanske banke so sicer v primerjavi z nemškimi in francoskimi zanemarljivo izpostavljene grškim državnim obveznicam, se pa po podatkih italijanske centralne banke poslabšuje njihov kreditni portfelj.
