Kaj se bo zgodilo, če nova rekapitalizacija v višini 250 milijonov evrov zaradi nesoglasij med lastnikoma, državo in KBC, ne uspe, ni razkril. "Pri doseganju višje kapitalske ustreznosti bodo imele prednost rešitve zasebnega sektorja," je glede NLB dejal Kranjec. Tej napovedi se je kljub nekaterim drugačnim signalom v zadnjih dneh včeraj uradno pridružil minister za finance Franc Križanič, ki sodelovanje države pri rekapitalizaciji "dopušča le, če zasebni viri ne bodo zadostni, pod strogo določenimi pogoji in po pravilih državnih pomoči".

Ob črnem scenariju NLB že leta 2012 na meji core tier 1

O kapitalski kondiciji NLB veliko pove tudi podatek, da bi njen core tier 1 v primeru najbolj črnega scenarija v letu 2011 znašal 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bi se s 5,3 odstotka že povsem približal zahtevani ravni. V primeru osnovnega scenarija pa bi količnik v letu 2012 znašal 6,7 odstotka. Prav zato Križanič pričakuje, da bo projekt rekapitalizacije NLB "hitro stekel, predvsem zato, da bi lahko banka veliko bolj agresivno začela nastopati pri podpori gospodarstvu". "Zanimanja med vlagatelji je kar nekaj, v dokapitalizacijo naj bi se v skladu z možnostmi vključila tudi KBC," je še dodal minister. Precej bolj pesimističen je bil včeraj prvi mož NLB Božo Jašovič, ki je menil, da bi lahko ne najboljša ocena na stresnih testih imela negativen vpliv na vlagatelje. Obenem v letu 2011 "pričakuje znižanje rezervacij, čeprav so pritiski podjetij še vedno precejšnji".

Več razlogov za zadovoljstvo od Jašoviča, ki "je slabe rezultate pričakoval", je imel včeraj Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki je obremenitvene teste prestala uspešno. "Bistveno smo presegli zahtevano raven core tier 1, ki je bila določena pri petih odstotkih, saj smo po najslabšem možnem scenariju v letu 2012 dosegli osem odstotkov," je rezultate komentiral Kovačič in dodal, da se banka uvršča v zgornjo polovico testa.

Kranjec bankam: Stegnejo naj se le, kolikor je dolga odeja

"Če bi upoštevali tudi deželna tveganja, bi bile naše banke v bistveno boljšem položaju. Deželna tveganja perifernih držav, pa tudi drugih, so zelo malo zastopana v bilancah naših bank, in bi se tako NLB kot NKBM pomaknili bistveno višje v kapitalski ustreznosti," je rezultate testa včeraj komentiral guverner Kranjec.

"Naše banke imajo bistveno višja tveganja na področju korporativnih terjatev in terjatev do prebivalstva in nepremičninskega sektorja. Del rešitve za naše banke torej niso samo dokapitalizacije, ampak izboljšava finančne strukture realnega sektorja. To pa je seveda naloga ekonomske politike in politike podjetij, da v bodoče ne gredo v tako neugodno visok vzvod in preveliko zanašanje na tuje vire. Stegni se, kolikor je odeja dolga, pravijo," je še dodal guverner.

Največji banki v državi tarejo predvsem slaba posojila, ki v portfeljih obeh bank predstavljajo že več kot desetino vseh posojil. Da je stanje NLB in NKBM vse prej kot rožnato, priča tudi, da sta jima v zadnjih tednih mednarodni agenciji Moody's in Fitch znižali bonitetni oceni.

Do prvega udarca je prišlo sredi maja, ko je Fitch zaradi spornega vmešavanja državne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) v dokapitalizacijo NKBM znižal obstoječo bonitetno oceno dolgoročnega tveganja z A- na BBB+. Fitch je opozoril tudi na relativno visok znesek nezavarovanih slabih posojil in izpostavljenost do problematičnih sektorjev gradbeništva in nepremičninske dejavnosti ter do finančnih holdingov. Manj kot mesec dni zatem, v začetku junija, se je za enako potezo odločila tudi agencija Moody's, ki je oklestila oceno dolgoročnih posojil NKBM za dve stopnji, na Baa3. Krivec: rastoča rast slabih posojil.

Enaka usoda je tisti dan doletela tudi NLB, vendar je bil njen padec še večji, za kar tri stopnje (z A3 na Baa3). Kot so pojasnili v Moody's, bi banke, če bi imele letos in v prihodnjem letu težave pri pridobivanju svežih virov financiranja, morale koristiti rezerve ali celo zmanjšati finančni vzvod oziroma krčiti obseg poslovanja. Fitch se na drugi strani ni "lotil" bonitetne ocene NLB.

Konec junija je ocenil, da gre za sistemsko banko, pri čemer "obstaja zelo visoka verjetnost", da bo država kot večinska lastnica zagotovila potrebna sredstva, in ji potrdil obstoječo oceno. Vseeno ima NLB po njihovi metodologiji oceno individualne finančne moči pri D (četrta od šestih stopenj). Če bi še naprej upadala kvaliteta portfelja in posledično kapitala, bi ocena E že pomenila, da ima banka zelo resne težave in potrebuje zunanjo pomoč.

tomaz.modic@dnevnik.sijernej.ogrin@guest.dnevnik.si