Finančni minister Timothy Geithner je določil 2. avgust kot datum, ko zvezna vlada ne bo več sposobna plačevati svojih obveznosti, če se dovoljena meja javnega dolga ne dvigne nad 14.300 milijard, kar je bilo uradno doseženo že maja.

Obama opozarja, da po 2. avgustu ne bo denarja za izplačevanje pokojnin in republikanci ga obtožujejo uporabe taktike zastraševanja. Vendar pa je isto v četrtek kongresu povedal tudi republikanski predsednik centralne banke Federal Reserve Ben Bernanke.

Meja javnega dolga se je doslej višala rutinsko, vendar pa so republikanci tokrat zahtevali, da obenem tudi poskrbijo za visok proračunski primanjkljaj, ki bo letos presegel 1400 milijard dolarjev. Obama se je strinjal, vendar vztraja pri tem, da se žrtve delijo.

Republikanci želijo le bistveno zmanjšanje porabe, Obama in demokrati pa tudi višje prilive z odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja. Republikanci o tem nočejo niti slišati. Pogajanja so na tej ravni vse od pomladi.

Obama izkorišča novinarske konference, da pridobi javnost na svojo stran in trdi, da mu je to uspelo. Zadnja anketa Univerze Quinnipiac kaže, da 67 odstotkov Američanov podpira stališče Obame, da se problem reši s kombinacijo višjih davkov in znižanja porabe. Vendar pa zadnja anketa organizacije Rasmussen ugotavlja obratno razmerje 55 proti 34 odstotkom.

Razlika je v tem, kako se zastavi vprašanje. Quinnipiac sprašuje, ali ste za to, da se problem reši s kombinacijo višjih davkov za bogataše in naftna podjetja ter krčenjem porabe, Rasmussen pa govori le o kombinaciji višjih davkov in krčenju porabe.

Glede na to, da je vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja po tednih neuspešnih pogajanj prišel na dan s predlogom, da višanje meje javnega dolga kongres preda v roke Obami in s tem tudi politično odgovornost, velja vtis, da je javnost na strani predsednika.

Obama tega predloga ne zavrača naravnost, vendar je v petek vztrajal, da podpira velik dogovor. To pomeni znižanje proračunskega primanjkljaja v 10 letih za 4000 milijard dolarjev, pri čemer bi 1000 milijard dobili z odpravo davčnih olajšav. Obama se zaveda, da lepše priložnosti za odpravo davčnih olajšav za premožne iz časov predsednika Georgea Busha ne bo dobil.

Druga možnost je manjše znižanje porabe in s tem tudi manjši dvig meje javnega dolga, pri čemer Obama zavrača pristop vodje večine v predstavniškem domu Erica Cantorja iz Virginije s podporo gibanja čajanke, da se meja dolga dviguje večkrat za manjše vsote. Obamov odgovor na to je bil: "Nismo banana republika."

Bernanke je v četrtek opozoril, da bi bile posledice, če ne dvignejo meje dolga, uničujoče za ekonomijo in bi predstavljale nov davek za vse Američane, ker bi se dvignile obresti. Obama je danes to ponovil, čeprav številni republikanci s podporo gibanja čajanke, kot je predsedniška kandidatka Michele Bachmann iz Minnesote, zavračajo resnost položaja in obtožujejo demokrate, da po nepotrebnem strašijo ljudi.

Vendar pa so se v igro vključile tudi bonitetne hiše. V sredo je Moody's opozoril, da bo moral znižati kreditno oceno ZDA, če ne bo dogovora, v četrtek pa je to storil tudi Standard & Poor's. Borze so za zdaj še umirjene, pomanjkanje dogovora pa ne vpliva niti na trg obveznic. Vsi ekonomisti so namreč prepričani, da bo meja dolga dvignjena. Vendar pa se lahko položaj spremeni že drugi teden in čim bližje bo drugi avgust, tem slabše bo.