Leta 2003 je spletni uporabnik "moot" vzpostavil slikovni portal 4chan.org (spletni forum, ki omogoča nalaganje fotografij), ki so ga prvi množično posvojili ljubitelji japonskih anime filmov. 4chan od uporabnikov ne zahteva registracije, zato lahko ti ostanejo anonimni - in se kot Anonymous tudi predstavljajo. Ker so se uporabniki 4chana množili in ker se je na 4chanu in drugih podobnih spletnih mestih pojavljalo vedno več Anonimnih, je Anonymous sčasoma postalo tudi ime za nepregledno množico spletnih uporabnikov, ki naj bi s svojo decentralizirano anarhistično strukturo tvorili digitalne "globalne možgane".
Variacije na temo
Če so se njihovi pogovori sprva sukali predvsem okrog bizarnih anime filmčkov, se je sčasoma polje razprav razširilo na vsa mogoča področja od pop kulture do medijskega poročanja o svetovnem dogajanju. "Na 4chan se pojavijo praktično vse teme, nato pa je odvisno, ali se neka tema tudi prime in obdela ali ne. Vnaprej je težko napovedovati, katera tema se bo med uporabniki prijela in v kaj se bo razvila, saj vse deluje kot kaos," pojasnjuje eden izmed uporabnikov 4chana, ki je prelomil prvi dve "internetni pravili", prevzeti po Klubu golih pesti: prvič, da se o /b/ ne govori, in drugič, da se o /b/ NE govori (/b/ kot okrajšava za random board, splošni kanal).
Svoje stališče je med Anonimnimi na silo težko uveljaviti, če ga uporabniku ni uspelo predstaviti na privlačen in zanimiv način, ki bi naletel na spontan odziv drugih uporabnikov. V poplavi objav na 4chan in podobnih spletiščih pridejo do izraza le teme, ki pritegnejo dovolj veliko število Anonimnih. Takrat izbrana tema zaživi, se spreminja, kreativno dopolnjuje in obrača. Meja pravzaprav ni. Iz smislov nastajajo bizarnosti, iz bizarnosti smisli in še večje bizarnosti. Čeprav se zunanjemu opazovalcu njihove največkrat enostavčne debate morda ne zdijo drugega kot verbalno masturbiranje z variacijami na temo, so prav med njihovimi spletnimi debatami nastali oziroma se poustvarili novi slengovski izrazi, fraze in pojmovanja, ki so se nato prijeli tudi v širšem krogu spletnih uporabnikov in v pop kulturi.
Eden izmed skupnih imenovalcev Anonimnih je zagotovo smisel za črni humor, ki pogosto dosega in presega raven "vem, da se bom za tole cvrl v peklu, pa vendar". Šale so pogosto krute in politično nekorektne, zato bi na prvi pogled Anonimnim z lahkoto prilepili etiketo rasistov in ksenofobov. A gre menda pri vsem skupaj le za zelo brutalen, vendar enakopraven humor, ki ne dela razlik. "Če imajo lahko policisti svoje šale, zakaj jih ne bi smeli imeti črnci? Za tem se ne skriva rasizem. Mislim celo, da je 99 odstotkov uporabnikov levičarjev," ocenjuje Anonimni iz okolice Ljubljane. Poleg smisla za humor Anonimne povezujeta tudi vulgarnost in ljubezen do pornografije. Štiriintrideseto in petintrideseto "pravilo interneta" pravita, da je pornografija v vsaki stvari - če ni, pa še bo. Zato ni presenetljivo, da so v eni izmed svojih akcij YouTube preplavili s pornografskimi vsebinami. Razglasili so dan pornografije in na YouTube množično nalagali pornografske filme, ki so jih z naslovi predstavljali kot otroške in "družinam prijazne" vsebine.
Od besed k hektivizmu
Anonimne pa družita še dve pomembni lastnosti. Računalniško znanje, ki je pri nekaterih sicer dokaj osnovno, spet pri drugih bolj poglobljeno, in nazadnje, čeprav ne najmanj pomembno, naklonjenost svobodi govora in pretoka informacij. Transparentnost in dostop do informacij razumejo kot neodtujljivi pravici. "Gre za fante in dekleta, ki so odraščali ob internetu in so navajeni, da jim je dostop do informacij vedno omogočen. Na internetu cenzura nikoli ni zares delovala in na njem lahko vedno najdeš, kar iščeš. Ta dostopnost informacij in transparentnost sta njihova ideala, ki ju preslikavajo tudi v politiko in družbo. Na svet gledajo ravno obratno kot korporacije in država, ki informacije odmerjajo, kot jim ustreza," razlaga dr. Matjaž Pančur z ljubljanske fakultete za računalništvo.
Če poenostavimo in posplošimo, gre torej za spontano nastalo skupino ljudi, ki si ne znajo predstavljati, da je razkritje diplomatskih depeš za nekoga lahko tudi sporno, in ki ne bodo nikoli pristali na interpretacijo, da je evropski poslanec, ki se je dogovarjal za podkupnino, tragična žrtev spletkarskih medijev. "Pri hekerstvu ali hektivizmu (aktivizem, izražen z računalniškimi spretnostmi, op.p.) gre za nekakšno potencirano pravico do informacij. Heker v principu ne želi škodovati nikomur, zahteva pa, da so informacije vedno na voljo ljudem, če jim lahko koristijo. Hkrati za prave hekerje oziroma hektiviste velja, da se s svojimi napadi finančno ne okoriščajo," dodaja Andrej Krevl, Pančurjev kolega s fakultete.
Popkulturne, politične in druge teme, ki jih množično obdelujejo na spletu, včasih dobijo svoj epilog v obliki spletnih akcij. Nekatere so povsem nedolžne, pri drugih gredo tudi čez mejo zakonitosti. Prav nelegalne akcije, ki so bile uperjene proti vladam, organom pregona in velikim korporacijam, so tudi daleč najbolj odmevale in Anonimne postavile pod žaromete svetovne javnosti.
Akcije Anonimnih, ki si občasno nadevajo maske, kakršno je nosil glavni junak filma V for Vendetta Guy Fawkes, so včasih bolj, drugič manj množične. Ko so v ameriški zvezni državi Alabama v zabaviščnem parku dveletnemu malčku, okuženemu z virusom HIV, prepovedali vstop v bazen, je del Anonimnih obiskal spletno družabno mesto Habbo Hotel. Anonimni obiskovalci oziroma vlomilci so se v virtualnem hotelu "preoblekli" v črnce (bržkone zato, ker Alabama slovi po svojem odklonilnem odnosu do temnopoltih), se postavili pred bazen v spletnem Habbo Hotelu in ga za vse uporabnike "zaprli zaradi aidsa". Z različnimi akcijami so nagajali tudi Scientološki cerkvi, za katero trdijo, da manipulira z množicami in izkorišča naivne ljudi. Zato so se odločili, da jo bodo "za dobro človeštva in sebi v zabavo" uničili, ter proti njej sprožili vrsto virtualnih napadov. V eni izmed akcij so se menda lotili tudi neke lokalne ameriške krščanske skupnosti: vdrli so na njeno spletno stran in ukradli naslove uporabnikov ter njihova gesla. Ker so nekateri isto geslo uporabljali tudi za dostop do svojega poštnega predala, PayPala in eBaya, so najbolj neprevidnim "v opozorilo, kako slabo skrbijo za svojo spletno varnost" na dom poslali rabljene umetne penise, kupljene z njihovim denarjem in prek njihovega eBay računa.
Glas ljudstva med Anonimnimi
Moč množice so Anonimni dokazali predvsem z lanskim DDoS (Distributed Denial of Service) napadom na strežnike Vise, MasterCarda in PayPala, ki so preprečili nakazovanje donacij WikiLeaksu.
Za sam DDoS-napad ni potrebno veliko računalniškega znanja, nujno pa je veliko število računalnikov. Pri DDoS-napadu gre namreč za bombardiranje izbrane spletne strani oziroma strežnika z veliko količino podatkov, s čimer strežnik onesposobijo. Tega pa ni mogoče izvesti le z nekaj računalniki. Spletni nepridipravi do dovolj velike množice računalnikov največkrat pridejo tako, da si s črvi in trojanskimi konji pokorijo tuje računalnike in ustvarijo mrežo računalnikov, ki jo nadzorujejo na daljavo. Anonimni so ubrali drugo pot. Somišljenikom so ponudili na voljo programsko orodje Low Orbit Ion Cannon, s katerim se je lahko vsak, ki ga je naložil na svoj računalnik, prostovoljno priključil digitalnemu obstreljevanju Vise, MasterCarda, PayPala in drugim akcijam. Glede na to, da so Anonimni za napad zbrali zadostno število podpornikov, ki so odstopili svoje računalnike za akcijo v podporo WikiLeaksu, bi lahko govorili celo o sporazumni spontani akciji Anonimnih kot izrazu njihovega enotnega glasu.
Takšna enakopravnost in solidarnost med Anonimnimi pa ni vedno nujna in tudi v njihovih vrstah so nekateri "bolj Anonimni od drugih". Prvi med Anonimnimi imajo svoj tviter račun, občasno pa v imenu vseh Anonimnih objavljajo sporočila za javnost. "Znotraj skupine zagotovo obstaja neko jedro ljudi, ki imajo bolj poglobljeno računalniško znanje in se zagotovo tudi bolj skrivajo. Poleg jedra pa je tu še ogromno število podpornikov, ki jih potrebujejo za izvedbo DDoS-napadov," meni Pančur. Najbolj odmevna primera, pri katerih je bilo v prvi bojni liniji najverjetneje prav jedro Anonimnih, sta napada na Sony in HBGary.
Maščevanje hekerja in razkritje nečednih namer
Letošnji napad na Sony je tipičen prikaz odnosa Anonimnih in podobno mislečih do premoči korporacij nad malim človekom. Sony se je s tožbo lotil računalniškega zanesenjaka, hekerja, ki je uspešno vdrl v dotlej nedotakljivi Sonyjev PlayStation 3. Tožba giganta zoper malega hekerja je Anonimne razjezila do te mere, da so napadli Sonyjeve spletne strani, s SQL-injiciranjem (vrivanjem ukazov v pomanjkljivo zavarovano kodo) pa so se hekerji dokopali tudi do podatkov o njihovih uporabnikih. Anonimni so sicer priznali le del napadov na Sony, od dela pa so se vsaj "uradno" distancirali.
Pred operacijo Sony so jo še precej bolj kruto zagodli podjetju za računalniško varnost HBGary in njegovemu hčerinskemu podjetju HBGary Federal. Varnostno podjetje, ki se zadnja leta ni moglo ravno pohvaliti s poslovanjem, je v začetku leta napovedalo, da bo na računalniški konferenci v San Franciscu predstavilo svoj preboj med Anonimne in njihovo razkritje. A še preden je eden izmed vodilnih v HBGaryju Aaron Barr do konca izrekel svojo napoved, so mu Anonimni že napovedali maščevanje. V podjetje so vdrli skozi sistem za urejanje spletnih strani prek obrazcev, ki jih je za HBGary izdelalo neko tretje podjetje. Našli so napako v sistemu, vdrli vanj in se polastili računa Aarona Barra in njegovega sodelavca Teda Vera. Tako Barr kot Vere sta Anonimnim nehote celo sama olajšala delo. Oba sta uporabljala isto geslo za kup različnih računov. "Barr je bil administrator za celotno domeno, tako da so dobili dostop do skoraj vsega. V elektronski pošti podjetja HBGary so našli za vodstvo podjetja obremenjujočo vsebino, saj je bilo iz dopisovanj razvidno, da so se pri HBGaryju dogovarjali celo za izdelavo nelegalnih programskih orodij - za različne naročnike naj bi namreč razvijali trojanske konje. Skratka, dogovarjali so se za sisteme, s katerimi bi hodili po robu zakona," pripoveduje Pančur. Velika promocija podjetja, ki so se je nadejali z razkrinkanjem Anonimnih, se je za HBGary tako sprevrgla v veliko blamažo, sloves Anonimnih pa se je le še dodatno utrdil.
Izgovor vladam, da poostrijo zakonodajo
Konservativna ameriška televizija Fox News je Anonimne označila za "hekerje na steroidih", "teroriste" in "internetni stroj sovraštva". Vsekakor pretirane obsodbe, vsaj glede na to, da bi Anonimni s svojim računalniškim znanjem in številčnostjo bržkone lahko povzročili precej več škode, kot so jo. A kljub romantičnemu uporništvu, ki je namesto ulic izbralo splet, ne smemo pozabiti, da so njihove akcije in napadi nezakoniti. "Zastavlja se tudi vprašanje, kje se konča aktivizem oziroma hektivizem in kje začne vandalizem. Skupina LulzSec je na tviterju objavila, da enostavno uživa, ko na internetu vidi fotografijo tvojega dekleta z velikim penisom. Pri tem ni nobenega hektivizma ali plemenitih namenov. Tu so zadaj drugi vzgibi," pojasnjuje dr. Gorazd Božič, vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT. Skupina LulzSec je podobno kot Anonimni zavita v tančico skrivnosti, le da je bilo že od začetka njenega delovanja jasno, da je njenih podpornikov oziroma članov manj, iz njenega imena pa je tudi razviden glavni namen njihovih spletnih napadov - zabava. Lulz v internetnem svetu namreč pomeni tako množinsko različico bolj razširjenega LOL (smejanje na ves glas) kot tudi nekakšno nagajivo "zajebancijo" brez višjih ciljev.
Skupina LulzSec ni samostojen pojav, ki bi bil neodvisen od Anonimnih. Luis Corrons, tehnični direktor Panda Security, je prepričan - in v tem ni edini -, da so tudi za skupino LulzSec, ki se je po petdesetih dneh delovanja pred dnevi ukinila, stali posamezni člani Anonimnih in da so se razpustili le zato, ker so nase pritegnili preveč pozornosti. "Zato so se odločili, da se zatečejo nazaj med Anonimne. To se vidi tudi po tem, da so zadnji napadi Anonimnih vse bolj podobni tistim, ki so jih izvajali LulzSec. To namreč niso aktivisti, temveč vandali, in škoda je, da se ti vandalski napadi zdaj izvajajo še v imenu Anonimnih," razmišlja Corrons.
V zadnjem času iz več držav po svetu poročajo o aretacijah Anonimnih. Do aretacij je prišlo najbrž tudi zato, ker se v svoji drznosti niso ravno brzdali. "Hvalili so se tudi z napadi na lokalne policijske uprave, FBI in celo CIA. To ni bilo najbolj pametno, saj so kolesja organov pregona in državnih služb včasih morda res okorela in zarjavela, so pa ogromna, in ko se začnejo vrteti, imajo ogromno sredstev in usposobljenih ljudi. V FBI in drugih policijskih vrstah v devetdesetih letih morda res niso veliko vedeli o računalniški kriminaliteti, ampak danes se s tovrstno kriminaliteto ukvarja ogromno ljudi in pri tem so tudi uspešni. Morda traja nekaj časa, da se zganejo, ampak prej ali slej jih bodo našli," napoveduje Božič.
Čeprav so Anonimni svoje DDoS-napade razglasili za mirne proteste, se varnostni strokovnjaki z njimi ne strinjajo. Njihovi napadi - če pustimo ob strani, da so nezakoniti - namreč prizadenejo tudi druge poslovne subjekte, ki si z napadenimi delijo iste strežnike, in jim povzročijo finančno škodo. Poleg tega lahko njihovi protesti, s katerimi poudarjajo svobodo govora in informacij, po mnenju Corronsa dosežejo celo nasprotni učinek. "So popoln izgovor vladam, da v imenu varnosti omejijo svobodo na spletu. Internet se lahko zato spremeni, na slabše."
