Slednja ohranja kreditni rating hrvaškega dolgoročnega dolga na najnižji ravni med vsemi bonitetni hišami, in sicer pri BBB-, na istem nivoju kot pri Madžarski, Latviji in Romuniji, pri čemer je napoved Fitcha o gibanju ocene v prihodnje negativna. Hrvaška se namreč še naprej sooča z nizko gospodarsko rastjo, slabša dinamika javnega dolga pa se bo letos odrazila v rasti s 41,2 na 47,4 odstotka BDP. Ob razmeroma visokem 6,3-odstotnem javnofinančnem primanjkljaju naj bi v prihodnjem letu dolg prebil mejo 50 odstotkov.

Dodatno so javnost razburile izjave hrvaškega ekonomista Slavka Kulića, ki trdi, da je Hrvaška dejansko že v bankrotu, saj tako lani kot predlani ni doplačala obveznosti. Poleg tega v plačilo letos zapade 15 milijard evrov anuitet, medtem ko ima v rezervi le med 10,5 in 11 milijardami evrov. "To pomeni, da se država ni ustrezno odzvala na višino svojih obveznosti. Hrvaška je v zadnjem stadiju raka in vsi o tem molčijo, vključno z intelektualci," je bil nekoliko dramatičen Kulić, ki za prihodnja leta napoveduje efekt domin, ki naj bi poleg držav skupine PIIGS v vrtinec dolžniške krize zajel tudi največji evropski gospodarstvi Francijo in Nemčijo. Temeljni problem v večini omenjenih držav, tudi na Hrvaškem, vidi Kulić v previsokem trošenju, za katerim ne stoji močna proizvodnja. "Globoki problemi se lahko le začasno prekrijejo," svari Kulić in dodaja, da prav to počne hrvaška vlada, ki ji je mar le za naslednji mandat.

Žiga Gregorinčič, analitik v borznoposredniški družbi Alta Invest, se strinja, da je za stanje odgovorna vlada, a predvsem zaradi težav pri zniževanju državne porabe in sprejemanju ključnih reform na področju trga dela, kjer je imela maja Hrvaška 14,3-odstotno brezposelnost. "Hrvaški rating in stroški zadolževanja trenutno odražajo predvsem razvoj omenjenih reform," je pojasnil Gregorinčič. "Rast javnega dolga je realnost že vrsto let," je dejal član uprave KD Skladov Matej Tomažin in dodal: "Pri tem se vedno pojavlja vprašanje, kako bodo odplačevali dolg, dvom o tem pa se vidi tudi v vse večji obrestni meri, ki jo morajo plačevati za sposojeni denar." Kljub temu po mnenju Gregorinčiča Hrvaške iz več razlogov ne gre primerjati z Grčijo. Prvič, gospodarstvo naše južne sosede se je letos okrepilo za 1,2 odstotka, medtem ko bo grško ostalo v recesiji. Drugič, grški proračunski primanjkljaj bo v prihodnjih dveh letih vsaj za odstotno točko višji od hrvaškega. In tretjič, po trenutnih podatkih bo grški javni dolg letos krepko presegel 150 odstotkov BDP, s čimer bo za več kot trikrat presegel hrvaškega.