"Potreba po njih se kaže na vsaki oddaljenosti desetih minut. Ob nenadnem srčnem zastoju namreč odločajo minute; z vsako minuto, ko srce ne bije, se možnost za preživetje zmanjša za 10 odstotkov," pojasnjuje, podatki pa kažejo, da le redki preživijo brez defibrilacije v prvih desetih minutah. Mladi v Kanalu so se dobrodelne akcije lotili prav zaradi potrebe po aparatu, saj se poleti ob Soči in v Kanalu zadržuje veliko turistov. "Vseeno upam, da ga ne bo treba nikoli uporabiti, če pa že, bo zagotovo prišel prav," pravi Andraž Gregorčič, predsednik Kluba kanalske mladine.
Po vsej Sloveniji je nameščenih več kot 500 defibrilatorjev, v uradni bazi jih je trenutno registriranih 512. Urbana središča so z njimi dobro pokrita, kot dober zgled Lebanova izpostavlja tudi Koroško. Slabšo pokritost pa zemljevid kaže na Kočevskem in Ilirskobistriškem ter tudi v poleti izjemno turistično obleganem Posočju. Iz tamkajšnjega Zdravstvenega doma Tolmin so pred leti na ministrstvo poslali projekt z mrežo 25 defibrilatorjev, a se je slednji ustavil že na začetku. Javno dostopni defibrilator v Bovcu je le v hotelu Kanin, drugega imajo gasilci, nato ga do Tolmina ni. "Da lahko v kritičnih razmerah delujemo hitro in učinkovito, je veliko odvisno od našega dobrega sodelovanja z gasilci in civilno zaščito, od tega, da smo pripravljeni od doma skočiti kadar koli, predvsem pa od našega entuziazma," pravi Lebanova. Mrežo defibrilatorjev si bodo zato v prihodnje prizadevali vzpostaviti skupaj z lokalnimi skupnostmi in domačimi podporniki.
