Jani Brajkovič je lanski prvi Tour de France odpeljal predvsem kot pribočnik, spremljevalec največje legende francoske pentlje, sedemkratnega zmagovalca. Letos bo eden od štirih kapetanov v ekipi Johana Bruyneela, izjemnega belgijskega stratega, ki gre v lov na deseto zmago kar s štirimi enakovrednimi možmi. Malce neobičajna sestava. Eden od teh je Belokranjec. Njegova najmočnejša karta je, da je do zdaj edini, ki je v zadnjem času na največjih etapnih dirkah premagal Alberta Contadorja, lani na Kriteriju Dauphine.

Kakšen podatek vam je dala nedeljska vožnja na čas na državnem prvenstvu v Solkanu? Naslov prvaka ste si zelo želeli.

Prepričan sem bil, da bom z malce sreče lahko zmagal. Sicer se za kronometer nisem posebej pripravljal. Nastopil sem brez počitka, z napornim treningom dan prej in neposredno z okoliščin bivanja z velike nadmorske višine. Tudi brez daljših specialnih treningov vožnje na specialnem kolesu. Mogoče mi še manjka malo hitrosti in moči, kar se je videlo na prelomnicah čez klance, vendar je to za te okoliščine normalno. Posebej sem se zbral, da odpeljem vožnjo z visoko frekvenco vrtenja pedal. Temu sem letos posvečal veliko pozornosti. To pride prav povsod. Mislim, da mi uspeva.

Kako ste prestali zadnji ciklus treninga z največ intervalne vadbe?

Ni bilo tako težko. Minuli ponedeljek sem imel še zadnji večji test. Kar dobro je šlo. Pravzaprav odlično. V bistvu ni bilo vse skupaj nič posebnega. Po letošnjem programu je bil najtežji del na dirkah. Dirke so praktično služile kot najtežji del treninga. Veliko pozornosti je bilo namenjene počitku. Po Kriterju Dauphine sem tako v pripravljenosti naredil velik korak naprej. Upam, da bom še enega. Vrhunska forma naj bi bila po desetih dneh toura. Zdaj zares dobro kaže.

So vas po Kriteriju Dauphine še dolgo mučile težave zaradi zastrupitve, posledice umazanih cest? Zato ste imeli na tej pripravljalni dirki slabši dan v najtežji etapi. Je to mimo?

Kar dolgo me je mučilo. Še najhuje je bilo, ker praktično nisem bil nikoli lačen. Šele nekaj dni zares normalno jem. Zdaj se dobro počutim in vse je v najlepšem redu.

Tour se letos ne bo začel s prologom, krajšo vožnjo na čas. Drugi dan bo že moštveni kronometer, torej bodo prav solkanske prvine hitro prišle do izraza. S štirimi odličnimi kronometristi ste kolesarji RadioShacka med favoriti. Kakšna je specifika posamične in ekipne vožnje?

Leti skoraj isto. Veliko več pozornosti je namenjene uigranosti ekipe. Čeprav smo po imenih zelo močni, pa ta izračun ni tako preprost. Moštveni kronometer je dolg le 23 kilometrov, na vsakega kolesarja tako pridejo manj kot trije kilometri, da se postavi na čelo. To pa je neprimerljivo z dolgim kronometrom. Poleg tega smo Leipheimer, Horner, tudi Kloden, bolj "dizel" kolesarji. Tri kilometre zmorejo s krajšimi premori med menjavami hitro potegniti tudi vsi sprinterji, specialisti za dirkališče. Na touru bodo ekipe HTC, Sky, Garmin, ki so mogoče boljše. Vseeno upamo, da bo glede na posebnosti prve etape s ciljem na klancu v Bretaniji po drugem dnevu eden od nas lahko oblekel rumeno majico. Kaj bo to pomenilo za delovanje ekipe, sem vprašal že tudi Bruyneela.

Je Lance Armstrong letos veliko prisoten v ekipi RadioShack?

Zelo malo ga je bilo videti zraven. Predvsem se giba doma v ZDA. Ukvarja se predvsem s fundacijo Livestrong.

Se v ekipi kaj čuti, da preiskovalci brskajo za njegovo preteklostjo?

Tega ni opaziti. Vsi so mirni. Pozitivno pa za ekipo to zagotovo ni. Sedanji in morebitni novi sponzor ekipe se bo nemara težje odločil, da bo vlagal v ekipo. Zagotovo ni optimalno, kar se dogaja v ozadju.

To vpliva na delovanje ekipe?

Ne, to pa ne. Ekipa deluje dobro, brez posebnosti.

Na francoskem touru boste edina ekipa, celo po dolgem času, ki bo začela kar s štirimi enakovrednimi kolesarji kot kapetani. Vaš šef Johan Bruyneel je rekel, da ima to dobre in slabe plati? Kaj pravite na to?

Očitno že ve, kaj dela. Res je malo neobičajno. Ekipa res težko deluje, če je na enega kapetana en pomočnik, pri drugih pa cela ekipa za enega. Po Pirenejih bo padla odločitev, komu bomo namenili glavno pozornost, kdo bo glavni. In za tistega se bo delalo. Je pa tudi določena prednost. Ni vse odvisno le od enega kolesarja, če se kaj zalomi. Pritisk na druge lahko izvajamo z več strani. Zagotovo pa znotraj ekipe ne bomo tekmovali med seboj, smo profesionalci.

Konkurenca?

Contador in Andy Schleck odstopata in sta prva favorita. Za Schlecka pravijo, da ni tako dober kot lani. Da je bil na dirki Po Švici slab. Vendar tudi lani v Švici ni bil nič posebnega, pa je bil potem na touru povsem drug in glavni konkurent Contadorju. Potem so tudi Evans, Sanchez, Basso, vsi so lačni uspeha.

Boste začeli tour s kakšno posebno opremo?

Nič posebnega. Le barve koles bodo malce drugačne. Je pa še nisem videl. To ostaja skrivnost do začetka toura.

S kakšnim občutkom torej čakate start toura v soboto v Passage du Gois?

Sproščen, spočit, pripravljen na borbo. Že prva etapa se končuje na vzpetini. Na obali bo zaradi vetra zagotovo zelo nervozno v že tako nervoznih prvih etapah. Drugi dan je že moštveni kronometer. Potem pa naprej. Verjamem, da sem sposoben priti med deseterico. Moja želja je peterica.

Nekaj poznavalcev je ob vaši vožnji na Kriteriju Dauphine menilo, da ste videti zelo suhi. Da boste s temi kilogrami na touru težko vzdržali naporen tritedenski ritem? Koliko pokaže tehtnica?

Res me zanima, zakaj bi ti podatki koga posebej zanimali. Me že dolgo niso videli. Zdaj imam 57, 58 kilogramov. Lani sem šel na tour z 59 kilogrami. Po moje zame ta dejavnik kilogramov ni pomemben. Pomemben bi bil, če bi izgubljal težo na takih tritedenskih dirkah, vendar mi to ne dela težav. Ne izgubljam kilogramov. Mislim, da sem kar pri pravih kilogramih. To o teži so zlobni jeziki.

Vaša najljubša hrana? Še vedno jogurt?

Še vedno, navadni ego. Ko sem prišel domov s Kriterija Dauphine, sem najprej zavil na bencinsko črpalko in kupil jogurt ter suho sadje ali, kot pravijo tisti vrečki, "študentsko hrano". To je bil največji užitek, oh, kako to osveži. Rad imam ovsene kosmiče z lanenim semenom, suho sadje, ribe, lososa.