Sarajevskega pisatelja Nenada Veličkovića najbrž najbolje poznamo po njegovem satiričnem romanu v elektronskih pismih Sahib, ki je tako kot še nekaj njegovih del preveden v slovenščino in je zaživel tudi na slovenskih odrih v režiji Ivane Djilas, sicer pa je znan zlasti kot pisatelj, ki je na vojno v nekdanji Jugoslaviji pogledal skozi humorno perspektivo in tako, kot se je izrazila Svetlana Slapšak, "depatetiziral" kompleks Sarajeva. Dubravka Ugrešić danes skorajda več ne potrebuje predstavitve, saj je po nadvse uspešni "jugoslovanski" karieri, ovenčani z Ninovo nagrado za Forsiranje romana reke, in brutalnem medijskem izgonu v devetdesetih letih na Hrvaškem svoje stalno prebivališče našla v vrhu evropske in svetovne literature, kar med drugim potrjuje tudi dejstvo, da je bila nominirana za prestižno mednarodno nagrado man booker za pisateljski opus.

Ljubljanskemu občinstvu sta se predstavila v skoraj dve uri in pol trajajočem pogovoru, ki je - kljub dokaj očitnemu pomanjkanju moderatorske rdeče niti - postregel z nekaj zanimivimi podrobnosti iz njunih literarnih in zasebnih življenj. Beseda se je tako večkrat vrtela okrog najnovejšega romana Dubravke Ugrešić, ironično groteskne "pravljice" o staranju Jaga baba je znesla jajce, avtorica pa je razkrila tudi enega izmed motivov za pisanje te knjige: nakup rabljene antologije citatov o starosti, v katero je prejšnja lastnica, prebivalka doma za ostarele, ob vsakem citatu dopisala: "Kje so ženske?" Avtorji in junaki vseh izjav so bili namreč moški. Dubravka Ugrešić je kljub temu izrazila prepričanje, da se "stara ženska" vrača v umetnost, primer česar je tudi zelo hvaljeni korejski film Poezija, ki so ga med drugimi predvajali na lanskem Liffu.

Pogovor se je kmalu zasukal tudi k tematiki izobraževanja, saj je Nenad Veličković profesor književnosti na filozofski fakulteti v Sarajevu in tudi eden izmed redkih odkritih podpornikov bolonjske reforme. Odgovor, zakaj, pa je tokrat povezan s specifično bosansko situacijo z obveznim ločenim poučevanjem treh nacionalnih literarnih kanonov, hrvaškega, srbskega in bošnjaškega, zaradi česar iz programa izpadejo celo predmeti, kot je svetovna književnost. Z možnostjo samostojne izbire programov bodo zato študenti lahko sami korigirali nastalo situacijo, je bil optimističen Veličković. Dubravko Ugrešić so povprašali še po Goranovi nagradi, ki jo prejela pred nekaj tedni za knjigo esejev Napad na minibar in je obenem njena prva hrvaška nagrada po letu 1991. Priznanje sicer podeljuje državni časopis Vjesnik, nanj pa se je odzvala v svojem značilno ironičnem slogu: nagrado v obliki in vrednosti "eco-friendly skaj mape" bo podarila hrvaškem ministrstvu za kulturo za ustanovitev muzeja hrvaških literarnih nagrad.