"Širitev obvoznice pomeni navidezno razbremenitev. Študije namreč dokazujejo, da se s povečanjem zmogljivosti cest povečuje tudi promet in sproža razpršena poselitev ljudi, ki nato z vozili pritiskajo na mestne vpadnice. Trend razvitih in trajnostno naravnanih mest je zgoščevanje poselitve," je povedal Jože Dekleva iz Ljubljanske kolesarske mreže in dodal, da je bilo v zadnjih 20 letih 90 odstotkov vseh prometnih investicij usmerjenih v ceste, ne pa javni promet ali kolesarsko infrastrukturo.
"Študije onesnaženosti zraka kažejo, da je ta najslabši v bližini obvoznice, kjer nekatere odseke prepelje tudi do 60.000 vozil na dan. Tudi ugotovitve inštituta za varovanje zdravja kažejo, da je največji krivec za onesnaženost mesta promet," pa je povedal Matej Okorn iz društva CIPRA.
Že dalj časa se govori tudi o širjenju mestnih vpadnic, kar bi po nekaterih ocenah ljubljansko občino stalo okoli 700 milijonov evrov. "Prebivalci v 75-metrskem pasu ob cesti so najbolj izpostavljeni izpušnim plinom. V Ljubljani v takih pasovih živi več kot 10.000 otrok in mladostnikov in tveganje obolenja za astmo je pri njih kar 50 odstotkov večje kot pri tistih, ki živijo 300 metrov od prometne ceste," še pravi Okorn in dodaja, da pri nas vsako leto zaradi življenja ob cesti za astmo zboli 250 otrok.
"Prizadevamo si, da širitev obvoznice ne bo del novega nacionalnega programa izgradnje avtocest, ampak da postane prioriteta javni potniški promet," je še povedala Marjeta Benčina iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, in dodala, da učinkovit javni prevoz ni "znanstvena fantastika", kot želijo to nekateri prikazati, temveč povsem izvedljiva rešitev za mesto.
