Inšpektorat za kulturo in medije je že 30. marca izvajalcu del, Stavbeniku, izdal odločbo o ustavitvi del. Inšpektorica je namreč ugotovila, da se dela v piranskem mandraču ne izvajajo skladno s projektom za izdajo gradbenega dovoljenja, katerega sestavni del je kulturnovarstveno soglasje.

Projektant Jože Maver iz Projektive inženiringa, ki je tudi nadzornik del, in Darij Barrile iz Okolja Piran, ki je investitor prenove, sta kljub ugotovitvi inšpektorice tik po zaprtju gradbišča zagotavljala, da so se dela izvajala strokovno in v skladu z gradbenim dovoljenjem. Po njunem mnenju pa so bile nejasne kulturnovarstvene smernice, zlasti pri velikosti kamnitih blokov obalnega zidu.

Dva inšpektorata, dve mnenji

Da gre pri prenovi mandrača za pravo komedijo zmešnjav, priča kolizija različnih inšpekcijskih odločitev. Medtem ko je inšpektorica za kulturo in medije dela ustavila, je gradbeni inšpektor pred časom ugotovil, da dela potekajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Piranski župan Peter Bossman se je odločil, da bo upošteval smernice piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je 16. aprila izdala spremenjene kulturnovarstvene pogoje. Občina je do zdaj izpolnila večino teh pogojev: sklenila je pogodbo za arheološke raziskave na kopnem in morju, opravila revizijo dosedanjih projektov, naročila geodetski posnetek obstoječega tlaka in atest oziroma preiskavo stabilnosti kamna, ki se bo vgrajeval.

Trenutno vsi vpleteni čakajo na izdelavo novega konservatorsko-restavratorskega načrta, ki bo temeljil na novih kulturnovarstvenih pogojih. S tem naj bi se dela po najbolj optimističnih napovedih znova začela proti koncu junija ali v začetku julija, torej v polni turistični sezoni.

Župan je naredil izjemo, gradilo se bo tudi julija

Gradbena dela v Piranu so v tem času sicer prepovedana, vendar se je Bossman odločil, da se bodo tokrat izjemoma nadaljevala takoj po pridobitvi vseh soglasij. Z rekonstrukcijo se namreč mudi, ker je projekt vezan na sofinanciranje Evropske unije, ki bo prispevala približno 2,5 milijona evrov, in bi moral biti končan najkasneje do oktobra.

"Zdaj pripravljajo konservatorski načrt, ki bi moral biti narejen že pred samim začetkom del, imeli pa so samo soglasje spomeniškega varstva," opozarja Lili Žigo - Radoslav, ki je v krajevni skupnosti Piran zadolžena za spremljanje prenove in rekonstrukcije mandrača.

Pojasnila je, da so krajani že med gradnjo opozarjali na posege, ki uničujejo kulturno dediščino mandrača. Obvestili so tudi vse pristojne inšpekcije, ki pa so se zganile šele zatem, ko so apelirali na medije.

"Aktivnosti, ki so vezane na prenovo mandrača, so se začele že decembra lani, ko smo v krajevni skupnosti sprejeli sklepe v zvezi z zaščito dvigala, bitev, monolitov in tlakovcev," je povedala Žigo-Radoslavova. Opozorila je tudi na to, da je po njihovih informacijah veljavnost gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijska dela potekla, "zato so tudi soglasja, ki temeljijo na tem gradbenem dovoljenju, na trhlih nogah".

"Mandrač so zožili, da bi razširili cesto"

Kakšne so torej konkretne zahteve krajanov, smo vprašali Žigo-Radoslavovo, ki nam je odgovorila, da bo treba urediti tako, da se izpod gladine ne bo videl beton. Poleg tega so izvajalci med rekonstrukcijo zožili mandrač za kar 70 centimetrov, zato predvideva, da so na tak način hoteli razširiti cesto.

"Pravzaprav se je vse začelo, ko so nas starejši krajani in ribiči opozarjali na to, da se mandrač dejansko oži," je povedala predstavnica in dodala, da so se prenovitvena dela opravljala malomarno, saj so gradbinci oštevilčili samo monolite, ki potekajo ob obali od velikega pomola do manjšega zahodnega pomola, niso pa označili tlakovcev.

Monoliti so trenutno na odlagališču, tlakovci pa so bili poškodovani med gradbeni deli. "Vrniti se morajo stari, originalni kamni, dopuščamo tudi možnost, da se poškodovani nadomestijo s takimi, ki so izdelani iz istih materialov. Zahtevamo, da vsi vpleteni odgovarjajo za vse našteto. Zavedati se moramo, da se načrtno odvzema status spomeniku prve kategorije," je odločena Žigo-Radoslavova.

Gradbišče naj bi sicer že obiskala arheologinja, a naj ne bi našla ničesar. Žigo-Radoslavova se temu glede na potek gradbenih del ne čudi. Zaradi njih se je po njenem mnenju posedla vsa obala, kar je najbolj razvidno na območju od Tartinijevega trga do konca pomola.