S temi besedami se je izolski ribič Leon Čebulj odzval na neuradne informacije, da naj bi Slovenija v pogajanjih pred predvideno ponedeljkovo pristopno konferenco Hrvaške, na kateri naj bi ta začasno zaprla poglavje o ribištvu, dosegla, da bodo lahko slovenski ribiči do Vrsarja lovili šele po koncu arbitražnega postopka o določitvi meje med državama. Takšna rešitev naj bi bila usklajena tudi z ribiči, saj naj bi Slovenija v zameno izposlovala, da bodo iz evropskih skladov prejeli dva milijona evrov nekakšne odškodnine. Toda Čebulj, ki ob jadranski obali lovi že več kot tri desetletja, je do tega kritičen: "Slovenskega morja ne moremo prodati za dva milijona evrov ali kakršen koli denar. Občutek imam, da nam želijo s tem preprečiti dostop do mednarodnega morja."

Slovenija ima pravico ribolova do Vrsarja že po sporazumu o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops), ki pa v tem delu v praksi ni nikoli zaživel. Po trenutnih neuradnih informacijah naj bi slovenski ribiči nadomestilo za to, da do konca arbitražnega postopka ne bodo smeli loviti do Vrsarja, prejemali tri leta, največ do leta 2015, vsak ribič pa naj bi osem mesecev v letu prejemal dobrih tisoč evrov bruto na mesec. Pogajanja z Brusljem in Hrvaško v zvezi s tem še niso končana, toda če gredo dogovori v smeri, da bo slovenska ribiška flota do konca arbitražnega postopka ozemeljsko tako omejena, se nekateri sprašujejo, ali si Slovenija z do zdaj izpogajanim kupuje le trenuten socialni mir pri ribičih, dolgoročno pa namerava dejavnost morskega gospodarskega ribolova opustiti.

"Sporazum o arbitraži je samo odlog reševanja te problematike, vse pa gre na našo škodo, kajti ko bodo Hrvati vstopili v EU, ne bomo več imeli pogajalskih argumentov, česar se oni zavedajo," meni Čebulj. In predvideva, da bodo začeli Hrvatje slovenske ribiče ponovno izganjati do sredinske črte Piranskega zaliva, saj se bodo sklicevali na začasno zadržani Sops. Čebulj je izpostavil, da trenutno, ne glede na vse težave, lahko delajo v teritorialnem pasu. "Če nas tukaj presekajo, kot so že poskusili z ekološko-ribolovno cono, bo Slovenija izgubila velike mednarodne pravice," je dejal Čebulj, ki dvomi, da gre pri vsem skupaj za zaščito ribištva. Opozoril je namreč, da je delež, ki ga ta dejavnost prispeva k bruto družbenemu proizvodu, neznaten. "Po moje sploh ne gre za ribiče. Od Rovinja do Suska je pet do šest naftnih ploščadi za plin, ki so ravno v pasu med polovico Jadranskega morja in 12 miljami do Hrvaške. Skratka v pasu, ki ga 'obdelujemo' ribiči. Če Slovenija izkorišča vodni steber, bi morala imeti tudi pravico do tega, kar je pod njim, torej do rudninskih virov. Seveda v sorazmernem delu," je dodal Čebulj.