Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj prišel na tridnevni obisk v Nemčijo, kjer bo poskušal kanclerja Olafa Scholza prepričati, da je treba dati nov zagon EU po evropskih volitvah, ki bodo od 6. do 9. junija. Zaradi ruske agresivnosti je ogrožena njena varnost, zaradi njenega tehnološkega zaostajanja za ZDA in Kitajsko njena gospodarska moč. Nadaljnje evropsko povezovanje, ki ga zdaj kot krepitev strateške avtonomije in suverenosti zagovarja Macron, pa je bilo vedno odvisno od sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Gre za prvi uradni obisk francoskega predsednika po letu 2000.
Scholz drugače kot Macron ne dramatizira situacije v EU in ni za radikalne spremembe, še vedno se tudi zanaša na sodelovanje z ZDA. Sicer je Macron oktobra 2022 jezno odpovedal skupno zasedanje francoske in nemške vlade, ker je Scholz tedaj dal pobudo za vzpostavitev ameriškega raketnega ščita v Evropi in tako zavrnil francoski sistem protizračne obrambe. V torek bo zdaj le prišlo do skupnega zasedanja obeh vlad.
A če bosta Scholz in Macron hotela kaj spremeniti v EU, bosta morala pohiteti, ker bodo najkasneje oktobra 2025 v Nemčiji parlamentarne volitve. Nekako z novim letom bi se lahko začel neuradni volilni boj, v času katerega bo zelo težko sprejeti pomembne odločitve v nemški vladi, v kateri se že tako ves čas med seboj prepirajo Socialdemokrati (SDP), Zeleni in Liberalci (FDP).
Nemške pošiljke orožja v Ukrajino večje od francoskih
Macron se med drugim zavzema za skupno evropsko obrambo. V delu nemške javnosti pa ga zdaj ostro kritizirajo, ker je letos omenjal možnost, da se pošlje Natove vojake v Ukrajino, zaradi česar naj bi grozila jedrska vojna. Vendar v francoski in tudi nemški vladi poudarjajo, da gre le za navajanje enega od številnih možnih scenarijev vojne v Ukrajini in da tem Macronovim besedam, ki jih je Scholz pred meseci odločno zavrnil, niso sledila dejanja. Sicer Scholz meni, da bi morala Francija več storiti za Ukrajino. Dosedanje nemške pošiljke orožja in streliva so namreč nekajkrat večje od francoskih. Macron zdaj predlaga, da bi se evropske države skupaj zadolžile za oborožitev Ukrajine in njeno preskrbo s strelivom, a Scholz (SPD) in finančni minister Christian Lindner (FDP) sta proti temu.
Scholz in Lindner nasprotujeta skupnemu evropskemu zadolževanju tudi za investicije v tehnologije prihodnosti. Menda sta bolj naklonjena skupnim evropskim tovarnam baterij za električne avtomobile.
Predvsem sta Pariz in Berlin na nasprotnih bregovih glede jedrskih elektrarn. Francija vodi koalicijo držav, ki jih, tako kot Slovenija, zagovarjajo, Nemčija koalicijo, ki v zelenem prehodu nasprotuje jedrski energiji. In če so v Berlinu za trgovinski sporazum z Mercosurjem (gospodarsko skupnostjo Brazilije, Argentine, Paragvaja in Urugvaja), je proti Pariz. Macron je tudi za višje carine za kitajske izdelke, zlasti za električne avtomobile, Scholz ne, saj Nemčija še vedno veliko izvozi na Kitajsko in se boji povračilnih ukrepov. Prav tako je Berlin proti širitvi pristojnosti Evropske centralne banke, o čemer razmišlja Macron.