Tobak bolj dostopen kot kruh

Po raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju je med letoma 2002 in 2010 zelo upadlo število mladostnikov, ki so cigarete samo poskusili, pa tudi tistih, ki pri 13 letih kadijo redno (enkrat na teden). V zadnjih štirih letih je manj deklet s cigaretami eksperimentiralo, žal pa je narasel odstotek tistih, ki kadijo redno. Kljub temu so lani med mladostniki zabeležili bistveno manj rednih kadilcev kot leta 2002. "To pomeni, da so naši ukrepi v zvezi s preprečevanjem kajenja pravilni," razmišlja Koprivnikarjeva. Podobni trendi kot pri nas, torej ponoven porast števila kadilcev po sprejetju protikadilske zakonodaje, beležijo tudi v drugih evropskih državah, kar mag. Tomaž Čakš, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, pripisuje "neverjetni iznajdljivosti tobačne industrije", ki predvsem otroke, mladostnike in ženske perfidno nagovarja z všečnimi reklamnimi triki. "Včasih je težje kupiti kruh in mleko kot škatlico cigaret," pa dejstvo, da je pri nas tobak mogoče kupiti prav na vsakem koraku v kateri koli prodajalni, komentira Marjan Ivanuša, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Zato je razumljivo, da je pobud za spremembo naše zakonodaje v zvezi s prepovedjo kajenja, pa tudi za Okvirno konvencijo svetovne zdravstvene organizacije, ki jo je podpisalo 172 držav (tudi Slovenija), vse več. Na našem ministrstvu za zdravje razmišljajo o tem, da bi nekatere točke tako imenovanega protikadilskega zakona napisali bolj jasno, da bi bili lahko inšpekcijski nadzori učinkovitejši. Hkrati bodo skušali upoštevati tudi pobude civilne družbe o dodatnih slikovnih opozorilih na tobačnih izdelkih o posledicah kajenja (na primer fotografije ustne votline z zobmi, propadlimi zaradi kajenja) ter predlog, da bi popolnoma prepovedali kajenje na javnih odprtih prostorih, kadar bi cigaretni dim lahko ogrožal množico ljudi. Slednje so v nekaterih državah že uveljavili. Če bi pri nas želeli omenjeno konvencijo popolnoma upoštevati, bi morali v celoti prepovedati oglaševanje tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, saj je sedanji zakon po mnenju Jana Peloze do prekrškarjev zelo milosten: "Globa za nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov znaša 2000 evrov, če jo plačajo v osmih dneh, pa se prepolovi. To pa je že znesek, ki ga tobačna industrija v enem letu zasluži na račun kadilca.

Cene se zvišujejo postopoma

Kot je povedala Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje, ponovno resno obravnavajo tudi predlog, da bi prepovedali kajenje v avtomobilih. V letu 2006 so želeli prepovedati kajenje v avtomobilih, kadar je v njih otrok, saj je v takem primeru pasivni kadilec. Zdaj pa, je pojasnila Kerstin-Petričeva, kajenje v avtomobilu povezujemo tudi z moteno zbranostjo voznika, kar bi morala urediti že prometna zakonodaja. Medtem ko so v nekaterih državah kajenje zmanjšali tudi z višjimi davki in zvišano ceno tobačnih izdelkov, se pri nas, tako Kerstin-Petričeva, tega lotevajo bolj previdno: "Cene tobačnih izdelkov dvigujemo postopoma, v zadnjega pol leta za 50 centov. Previdni smo zato, da se ne bi vzpostavil črni trg, čeprav je res, da so pri nas cene tobačnih izdelkov še nizke. Na Irskem najbolje prodajani izdelek stane nekaj več kot 7, pri nas 2,70 evra."

Zelo močno je mednarodno gibanje, da bi uveljavili tako imenovano preprosto embalažo tobačnih izdelkov, na katerih bi bilo zelo enostavno zapisano samo, kdo je proizvajalec in kaj je v škatlici.