Med prizadetimi regijami je komisija poleg območij na Nizozemskem in Poljskem ter v Italiji, Franciji in Avstriji izpostavila tudi jugovzhodni del Slovenije. Predstojnik centra za prostorsko sociologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Drago Kos se je začudil, da komisija kot problematično omenja le Dolenjsko, saj pravi, da je nespametna in potratna izraba prostora splošni problem v vsej državi. V zadnjem desetletju se je po njegovih besedah jugovzhodni del države resda močno industrijsko razvil, vendar pa se je val pozidav sprožil že v 60. letih na Gorenjskem. "S prostorom v vsej državi ravnamo, kot da bi bil neomejena dobrina," je opozoril.

Podobno meni tudi izredni profesor geografije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Karel Natek in pristavlja, da je situacija v Sloveniji še bolj kritična, kot smo sporočili v Bruselj, saj se pri nas "dobesedno lomasti po najboljših zemljiščih".

Kos je pojasnil, da se je v Sloveniji uveljavila razpršena gradnja - namesto da bi zgoščevali obstoječa naselja, se ta širijo navzven. Poleg tega je izpostavil, da Slovenci raje gradijo na zelenih namesto rjavih površinah. Pri slednjih ima v mislih degradirana območja, kot so zapuščeni industrijski objekti. Po njegovih besedah gradnja na rjavih površinah ni tako privlačna, saj je pridobivanje dovoljenj za gradnjo bolj zamudno kot pri zelenih površinah (med drugim je treba urediti spremembo namembnosti zemljišča), obenem pa mnogi lastniki nočejo prodati teh zemljišč zaradi ekonomskih interesov. Poleg tega je opozoril na psihološki vidik, po katerem Slovenci raje posegajo po "svežih", nedotaknjenih površinah. Prav tako je po Kosovih besedah problematično delovanje občin, saj bi te morale poskrbeti za uresničitev urbanističnih načrtov, česar pa ne storijo.

Tudi Natek je kot enega izmed krivcev za obstoječe stanje izpostavil občine, vendar jim je očital neprimerno prostorsko planiranje, ki bolj kot stroki sledi željam lastnikov kapitala in nosilcev oblasti. Glavni problem pa je po njegovem mnenju država, ki ne spoštuje lastnih zakonov, strategij in drugih dokumentov.

Komisija je v poročilu državam članicam predlagala, da začnejo problematiko reševati s tristopenjskim pristopom. Ta zajema omejevanje nadaljnje pozidave tal z izboljšanim prostorskim načrtovanjem ali omejevanjem škodljivih subvencij, ki spodbujajo pozidavo. Poleg tega je komisija kot rešitev predlagala blažilne ukrepe za zmanjšanje škode, kadar se pozidavi ne bo mogoče izogniti. Med temi ukrepi omenja uporabo prepustnih površin namesto običajnega asfalta ali cementa in gradnjo zelenih streh. Kot tretji sklop ukrepov pa je komisija izpostavila ukrepe za nadomestitev, s katerimi se delno ublaži izguba tal na enem območju z ukrepi, sprejetimi za drugo območje.