Kot je dejal predsednik republike in vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil Türk, je zato SV ob 20-letnici osamosvojitve odlikoval z zlatim redom za zasluge. "To naj bo zahvala vam, ki ste danes tukaj, vsem zaposlenim v SV in tudi vsem tistim, ki so služili v njej od leta 1991. Ob tem se s posebnim spoštovanjem spominjamo tistih pripadnikov, ki so svoja življenja izgubili v osamosvojitveni vojni in vseh, ki so za vedno odšli iz vrst SV," je dejal. Predsednik republike Türk je v prvem delu govora opozoril na dogodke oz. na številne ovire in nevarnosti iz časa pred osamosvojitvijo, zlasti poskusa razorožitve teritorialne obrambe v letu 1990. "To je bila ena najtežjih preizkušenj takratne teritorialne obrambe in takrat nove, demokratične oblasti," je ocenil.
"Vse te izkušnje so spodbujale nastanek in krepitev manevrske strukture narodne zaščite. Njeni pripadniki so na podlagi že takrat veljavne zakonodaje, torej v skladu s pravom in načeli pravne države, omogočili prehod teritorialne obrambe nekdanje socialistične republike Slovenije v novo organiziranost, v teritorialno obrambo Slovenije pod novim vodstvom, ki je bilo odgovorno takratnemu predsedstvu Slovenije," je nadaljeval.
Danes se je treba zavedati in razumeti trajni pomen tega zgodovinskega izročila, obrambne sile Slovenije pa so namenjene nacionalni in obrambi mednarodnega miru, je izpostavil Türk ter dodal, da je treba imeti oboje vselej v mislih. "V tem trenutku smo sicer pod tako velikim vtisom naših angažmajev v mednarodnih operacijah, da morebiti ta dvojna vloga ni dovolj prepoznavna v javnosti. Toda vsi mi, ki imamo naloge in odgovornosti v obrambnem sistemu, zelo dobro vemo, da je moramo imeti in razvijati obe razsežnosti," je podčrtal. V nadaljevanju govora je predsednik Türk opisal kasnejši razvoj SV, njeno preoblikovanje v poklicno vojsko in njen vstop v "obrambno vojaško zvezo" Nato, ki po njem danes odločilno opredeljuje obrambni položaj Slovenije in pomemben del njene mednarodne identitete.
Vsako udeležbo skrbno premisliti
Slovenija je kot članica Nata prevzela pomembne politične in pravne obveznosti, te pa povečujejo njeno vojaško prisotnost v tujini v raznovrstnih operacijah, je menil predsednik. "Naša naloga je, da vsako tako udeležbo skrbno premislimo, da zagotovimo potrebno specializacijo in koncentracijo naše vojaške prisotnosti v tujini in zlasti, da zagotovimo njeno polno skladnost z načeli in pravili ustanovne listine Organizacije združenih narodov in z mednarodnim pravom," je opozoril.
"Prihodnost mednarodne varnosti je negotova in pojavljale se bodo nove potrebe, zato je še toliko bolj nujno, da pri oblikovanju mednarodnega varnostnega sistema aktivno sodelujemo, naše mednarodno angažiranje pa vodimo strogo v skladu z mednarodnim pravom. Samo tako bomo zagotovili, da bo SV še naprej pomemben in učinkovit instrument naše zunanje politike in naše mednarodne varnosti," ocenjuje Türk.
Samoobrambna kultura ne sme zamreti
Dodal je še, da v Sloveniji ne smejo dovoliti, da bi se ena njihovih pomembnih značilnosti, slovenska samoobrambna kultura, ki se je že v zgodovinsko usodnih trenutkih večkrat manifestirala, zamrla. Danes, ko ima Slovenija lastno, odlično vojsko, pa mora biti ta usposobljena za vse možne izzive. "Moje opozarjanje na nujnost graditve strateške rezerve, kakor tudi na povečan obseg prostovoljnega služenja v Slovenski vojski, je namenjeno tudi temu," je dejal.
Po predsednikovih besedah bo lahko le kompletna in s široko družbo povezana vojska izvajala vojaško obrambo lastnega prostora, lahko bo vojaško prispevala k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti, sodelovala v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ponudila podporo drugim državnim organom in organizacijam, je še povedal predsednik Türk. Na današnji slovesnosti je potekalo tudi povišanje v čin brigadirja in prve brigadirke Slovenske vojske, slednja sta dobila polkovnika Vojteh Mihevc in Alenka Ermenc, hkrati pa so podelili deset priznanj posameznikom in tri priznanja enotam SV.
