Po dopoldanskem omizju na temo knjižne raznolikosti in prihodnosti pisanja so pisatelji, zbrani v hotelu Park na Bledu, popoldan spregovorili še o svobodi izražanja, torej o oblikah vidne in nevidne cenzure, s katerimi se ustvarjalci srečujejo v različnih državah sveta.

Pogovor je vodila Franca Tiberto (švicarsko-italijanski in retoromanski PEN), ki literaturo vidi kot dober test za ugotavljanje, v kolikšni meri in s kakšno motivacijo deluje cenzura v družbi. Privolitev v cenzuro je po njenem mnenju privolitev v eno samo vrsto razmišljanja, torej odpoved svobodi. Neovirana cenzura pa odpira vrata propadu pravnega sistema s posledicami za vse pravice, je še zapisala.

Izkušnje s cenzuro v domovini je prvi predstavil Costas Valetas (grški PEN). Zibelka demokracije po njegovem mnenju zaradi cenzure ni prav nič demokratična, je dejal in trditev podprl s kar nekaj primeri. Zaradi širjenja homoseksualnosti so v Grčiji pred leti prepovedali knjigo pisca Lapathiotisa, še bolj absurdna pa je bila prepoved več kot 2000 let starih Aristofanovih Ptic zaradi domnevnega žaljenja morale.

Med novejšimi primeri je navedel film Coste Gavrasa, ki je vznemiril cerkvene dostojanstvenike, s strani vernikov preprečeno mednarodno razstavo Outlook, pred leti pa glasbeni ansambel zaradi poljuba dveh moških likov ni hotel sodelovati v operi. V času protestov leta 2008 je fotograf slikal policista, ki je ustrelil nedolžnega mladeniča, vendar slika ni bila nikoli objavljena, fotograf pa je izgubil zaposlitev, je razložil Valetas.

Med primerjavo različnih oblik cenzur v Sloveniji, Španiji in Franciji je za besedo prosil Tarik Günersel (turški PEN), ki je kolege seznanil z novico, da so v Turčiji pravkar zaradi domnevnega sodelovanja s terorističnimi organizacijami na 19 let zapora obsodili nekega novinarja. "Turška vlada ni več legitimna", je ob tem izjavil.

Z 21. avgustom naj bi oblast namreč skušala omejiti tudi dostop do interneta in v luči obeh dogodkov je Günersel zbrane pisatelje pozval, naj od turške vlade zahtevajo izpustitev vseh zaprtih novinarjev in neomejen dostop do interneta. Tibertova mu je obljubila, da bodo o njegovem predlogu spregovorili v soboto in ga najbrž podprli.

Srečanje na Bledu se v petek sicer nadaljuje z okroglo mizo Mirovnega komiteja PEN na temo Podobe tujca v književnosti kot poti do miru, predsednik mednarodnega PEN John Ralston Saul pa bo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani spregovoril o državljanstvu, književnosti in multikulturalizmu. 43. mednarodno srečanje pisateljev bo v soboto, 7. maja, zaključil sprejem pri predsedniku RS Danilu Turku.