Fišerjevi kandidaturi izrecno nasprotujejo v SDS. Vodja poslancev Jože Tanko je včeraj povedal, da tudi zato, ker je predlog v parlament prišel 1. aprila, na dan norcev. Vsebinsko pa zato, ker je na Fišerjevem življenjepisu "bleščeč madež". Fišer je namreč med letoma 1976 in 1979 kot občinski tožilec v Novi Gorici sodeloval v kazenskem postopku na podlagi ovadbe policijske postaje proti dvema duhovnikoma in njuni gospodinji. Obtožba je temeljila na tem, da sta ob breznu nad Cerknem postavila križ in prižgala sveče. V tem breznu so leta 1944 partizani ustrelili 15 ljudi, ki so jih sumili, da so zaradi njihovega izdajstva Nemci v Cerknem obkolili in ubili 47 partizanov, sami pa imeli samo enega padlega vojaka. Po mnenju Eve Irgl je šlo za poboj nedolžnih ljudi, med katerimi so nekateri celo sodelovali s partizani.

Namesto da bi preganjali tiste, ki so ubili te nedolžne ljudi, je Fišer, tako poslanci SDS, preganjal tiste, ki so se ubitim poklonili, kar je etično in moralno nesprejemljivo. Fišerjeva kandidatura za generalnega tožilca vzbuja dvom, da pri svojem delu ne bo spet kršil človekovih pravic ("volk dlako menja, nravi pa ne") in tudi dvom o pravni državi. Vinko Gorenak je Fišerju nasprotoval, ker je po njegovem mnenju levo politično usmerjen in pravosodnega ministra Aleša Zalarja obtožil, da se je s Fišerjem že prej dogovoril, da bo izbran, zato je tudi edini kandidat. Kasneje v razpravi so mu pojasnili, da je bila pred šestimi leti edina kandidatka tudi Barbara Brezigar, za katero je tudi težko trditi, da nima nobene politične usmerjenosti, a takrat v SDS niso imeli tovrstnih pripomb. Gorenak je koaliciji očital še, da si s takimi imenovanji, kot je Fišerjevo, ustvarja politični klientelistični betonski sarkofag za čas, ko ne bo več na oblasti. Fišerju je zameril tudi izjavo, da pravne fakultete v Sloveniji proizvajajo srednje in višje pravne sestre.

Poslanci SDS so v razpravah zatrjevali, da ne oporekajo Fišerjevi strokovnosti, a po njihovem mnenju nima osnovnih človeških vrednot. Pri tem so se sklicevali tudi na izjavo Silvija Šinkovca, da vsi, ki so bili na funkcijah v prejšnjem sistemu, v tem ne bi smeli kandidirati. Kako to, da SDS nič ne moti to, da je bil Šinkovec sodnik v omenjeni zadevi in je obtožena duhovnika tudi obsodil, zdaj pa je že nekaj let desna roka generalne državne tožilke, so se čudili poslanci na drugi strani. Mar je po merilih SDS moralno politično primeren samo kandidat, ki je bil rojen po letu 1990, so se spraševali. Cveta Zalokar Oražem (Zares) je kolegom iz SDS svetovala, naj glede komunistične preteklosti najprej pometejo pri svojih ljudeh. Po njenem prepričanju je Fišer primeren kandidat, kar mu priznavajo tudi drugi vrhunski pravni strokovnjaki, in pri tem omenila nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Franca Čebulja, ki je med drugim dejal, da mu je dovolj neprestanega lova na leve in na desne čarovnice.

Po nastopih "amaterskih tožilcev", kot je poslance SDS poimenoval vodja poslancev SD Dušan Kumer, so tudi Fišerju, ki ga na sejo sicer niso vabili, a je vseeno prišel, dovolili, da pojasni okoliščine "bleščečega madeža". Pojasnil je, da je takrat ravnal po veljavnih zakonih. Danes je prepričan, da je bil ta sodni postopek napaka, za katero mu je žal. Bolje bi bilo, če se nikoli ne bi zgodila, toda nihče ni nezmotljiv in iz te in tudi iz drugih napak se je kaj naučil. Formalno pa takrat ni kršil tedanje ustave, kar mu očita Tanko. Tudi vrhovno sodišče je obsodbo razveljavilo zaradi napake v postopku in ne zaradi morebitnega kršenja človekovih pravic, kar je denimo trdila predsednica parlamentarne komisije za človekove pravice Eva Irgl. To Fišerjevo obžalovanje je razveselilo, kot je dejal, Vinka Gorenaka, toda poslanci SDS so vseeno glasovali proti njemu.