"Pričakovanja so jasna, če človek kandidira," pravi Fišer o svoji morebitni izvolitvi v državnem zboru. Na očitke o svojem domnevno spornem delovanju v preteklosti pa ne želi odgovarjati.

V SDS mu namreč očitajo, da je v preteklosti preganjal ljudi zaradi političnega izražanja. Kot so zapisali, je treba pri predlaganju nosilcev za najvišje pravosodne funkcije dosledno in skrbno paziti, da na tako imenovanje ni moč naperiti nobenega očitka o nedemokratičnem delovanju. Če se pojavijo očitki, ki lahko resno omajajo videz nepristranskosti in neodvisnosti nosilcev takih funkcij, potem je higienično takšne predloge umakniti, menijo.

"Vlada tega nasveta ni upoštevala, njena odločitev pa pušča globoko nezaupanje in velik dvom v njeno nepristranskost," so zapisali v SDS, kjer Fišerju očitajo, da je sodeloval v sodnih zadevah, na podlagi katerih je prihajalo do kršenja človekovih pravic. Z odločitvijo, da ga predlaga za generalnega tožilca, pa vlada javno zagovarja kršitve in kršitelje človekovih pravic, s čimer smeši tako ustavo kot pravno državo, so prepričani.

Zares in LDS predlog podpirata, SLS bo preučil dejstva, SNS brez posebnih pomislekov, SD in DeSUS še brez odziva

Da bodo predlog vlade za imenovanje Fišerja podprli, pa so napovedali v Zares, kjer poudarjajo, da so za predlog glasovali tudi ministri te stranke.

Tudi poslanci LDS Fišerjevo imenovanje podpirajo. Pričakujejo, da bo s podporo napovedanih sprememb zakona o tožilstvu učinkoviteje organiziral in vodil delo ter tako zvišal stopnjo zaupanja v tožilstvo. Po besedah Milana Gumzarja bi moral biti pregon gospodarskega kriminala visoko med prioritetnimi nalogami slovenskega tožilstva, uspešnost Fišerjevega mandata pa bo slovenska javnost ocenjevala tudi skozi to merilo.

Gumzar še dodaja, da se je bil Fišer edini kandidat s popolno vlogo, ki je zadostil vsem zakonskim kriterijem, zato bi bila kakršna koli drugačna odločitev vlade neprimerna in neodgovorna, "saj tako občutljivo mesto, zlasti v teh časih, ne sme biti nezasedeno".

Iz poslanske skupine SLS pa so sporočili, da bodo preučili dejstva, okoliščine in kandidatove reference ter se nato odločili, ali ga bodo podprli.

V SNS pa po besedah Zmaga Jelinčiča glede Fišerjeve kandidature nimajo posebnih pomislekov. O morebitni podpori kandidatu ob glasovanju v državnem zboru bodo še odločali.

V SD in DeSUS se na imenovanje Fišerja za zdaj še niso odzvali.

Vlada za novega generalnega državnega tožilca predlaga Zvonka Fišerja

Vlada je soglasno sklenila, da predlaga Zvonka Fišerja za novega generalnega državnega tožilca. Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da je sklep sprejela po tem, ko je bila pritožba Alexandra von Thurn Taxisa, ki pogojev za to mesto ni izpolnjeval, pravnomočno zavržena. Tako je bil vrhovni državni tožilec svetnik Zvonko Fišer edini kandidat.

Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na predlog vlade za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Po novem tožilskem zakonu, ki ga je danes tudi sprejela vlada, pa bo kandidata za to mesto predlagal državnotožilski svet.

Sedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je zaprisegla 4. maja 2005 in s tem sprejela vodenje državnotožilske organizacije za šest let. Takrat je razpis uspel šele v tretjem poskusu, Brezigarjeva pa je bila edina kandidatka.

Tokrat je bil Fišer edini kandidat, ki je izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje, vendar pa je vlada po Zalarjevih besedah ocenila, da je tudi sicer zelo primeren kandidat za vodenje vrhovnega državnega tožilstva. Gre namreč za tožilca z dolgoletnimi izkušnjami, ki je med drugim že vodil tožilsko organizacijo na prvi stopnji in je bil v svoji karieri tudi ustavni sodnik.

"Poleg tega, da ima izjemne praktične izkušnje na področju pregona storilcev kaznivih dejanj, je tudi pravni teoretik, ker je izredni profesor kazenskega, procesnega in materialnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Skratka pravi človek v pravem času, ko tožilstvo potrebuje nov zagon, zlasti na področju pregona gospodarskega, pa tudi nekaterih oblik zahtevnejšega organiziranega kriminala," je sklenil Zalar.

K učinkovitejšemu pregonu zlasti gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj pa naj bi pripomogel tudi novi zakon zakon o državnem tožilstvu. Predlog zakona, ki ga je danes potrdila vlada, je zelo obsežen, saj se dotika tako organizacijskih vprašanj, kot tistih, ki zadevajo status tožilcev.

Po ministrovih besedah novi zakon prinaša nekaj "pomembnih dodanih vrednosti", med drugim "odmika politiko od kadrovanja v tožilstvu". Kot omenjeno, bo po novem generalnega državnega tožilca predlagal državnotožilski svet, ki bo predlagal tudi vodje državnih tožilstev. Minister pa bo do določene mere omejen tudi pri imenovanju posameznih državnih tožilcev.

Na področju obravnave zahtevnih oblik gospodarskega kriminala naj bi okrepili kadrovske kapacitete. Predvideno je novo specializirano 12. tožilstvo z 21 tožilci, osnovna podlaga za delo tega tožilstva pa bo timsko delo - ne le znotraj tožilstva, ampak tudi interdisciplinarno delo, je pojasnil minister.

Po njegovih besedah Slovenija doslej politike pregona doslej ni imela na tak način, kot je sedaj predvideno, ko jo bo določal generalni državni tožilec po predhodnem mnenju državnotožilskega sveta. "Dobili bomo zelo natančne in transparentne kriterije za odločitev o tem, katere zadeve so prioritetne, v kakšnih rokih se rešujejo, v katerih primerih se vlagajo pritožbe, kakšne kazni bodo tožilci predlagali v kazenskih postopkih," poudarja Zalar.

Kot posebej pomembno pa je izpostavil, da zakon utrjuje samostojnost vsakega tožilca pri odločanju o konkretnih zadevah, ki so mu dodeljene. Vodja tožilstva mu bo zadevo lahko odvzel le po "zelo izdelanem postopku, ki je transparenten - po pisnem, evidentiranem postopku, da ne bi več prihajalo do vtisa, da se tu uporabljajo kakšni drugi premisleki izven okvira, ki jih določa zakon". Tožilci pa bodo dobili tudi posebno pravno sredstvo za zavarovanje svoje samostojnosti in neodvisnosti, tj. pritožbo na državnotožilski svet.