Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec je uvodoma poudaril, da Fišer izpolnjuje vse pogoje za generalnega državnega tožilca. Fišer, ki ima poleg dela na tožilstvu tudi znanstveno kariero in obsežno bibliografijo, je ugleden pravni strokovnjak, pojasnjuje Škrlec. Po njegovih besedah vlada o očitkih, ki se pojavljajo v javnosti, težko kaj pove, več bi lahko povedal kandidat sam, ki pa ni bil povabljen.

Po besedah duhovnika Gašperja Rudolfa duhovniki novogoriškega in šempetrskega območja ne oporekajo strokovnemu znanju Fišerja, vendar mora "ta profesionalnost zaživeti tudi na etični ravni". Kot pravi, gre namreč za ideološko napihovanje pietetnega dejanja, ko so nekateri nedolžno pomorjenim žrtvam postavili križ in bili zaradi tega označeni za sovražnike ljudstva.

Da Fišerjevo ravnanje predstavlja kršitev človekovih pravic, meni tudi Tadej Strehovec iz Katoliške cerkve. Po njegovih besedah zato pričakujejo, da bo Fišer v postopku izvolitve podal temeljito pojasnilo o tem procesu in pojasnil, kako bo kot prvi tožilec v državi ščitil pravico do verske svobode.

Poslanec SDS Branko Grims je dejal, da bi bilo imenovanje Fišerja v nasprotju z evropskimi načeli, in omenil tudi resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009. Fišer je preganjal osebe, ki so storile nekaj pietetnega, pieteta pa je nekaj, kar ločuje človeka od zveri, poudarja Grims.

Da je treba poleg inteligence pri človeku presojati tudi etično raven, je prepričan tudi nepovezani poslanec Andrej Magajna. Z njim se strinja poslanka SDS Eva Irgl, ki pravi, da je nujno potreben večji razmislek o tem, kakšne ljudi se imenuje na višje položaje v pravosodju. Po njenem mnenju bi morali biti to politično neobremenjeni ljudje in takšni, ki ne vzbujajo dvoma, ko gre za vprašanje človekovih pravic.

Poslanka SD Majda Potrata je Grimsa opozorila, da v omenjeni resoluciji piše tudi, da se ta ne sme uporabljati v politične namene. Obenem pa je navedla tudi nekaj mnenj, ki poudarjajo Fišerjeve strokovne sposobnosti.

Poslanec LDS Anton Anderlič je prepričan, da za vse kandidate, ki niso v ideološkem polju SDS, velja, da so kriminalizirani in se jih mora izločiti. Kot pravi, se očitno Fišerjevega mnenja ne želi slišati, saj ga na sejo niso povabili. Obžalovanje in očitke, da Fišer ni bil povabljen na sejo, so izrazili tudi nekateri drugi opozicijski poslanci. Po mnenju Vita Rožeja (Zares) je seja zato neplodna.

Škrlec je ob koncu poudaril, da so omenjene kritike prej kritike tistega časa in sistema kot pa kandidata. Fišer je v svoji karieri deloval tako, da na njegovo delo ni očitkov in sence dvoma, pravi. Strehovec dodaja, da se ne želijo opredeljevati do strokovnih referenc kandidata in posegati v postopek izvolitve, a so prepričani, da je treba upoštevati, kako kandidat danes presoja preteklo sporno dejanje.

Vrhovni državni tožilec in nekdanji sodnik Silvij Šinkovec, ki je sodil v omenjenem procesu, se o primernosti kandidata ni želel opredeliti. Po njegovem mnenju sicer ni nobene potrebe, da na najbolj izpostavljena mesta v pravosodju kandidirajo tisti, ki so vodilne funkcije opravljali v prejšnjem sistemu.

Člani komisije niso podprli nobenega od predlaganih sklepov. Dovolj glasov tako nista dobila niti predlog sklepa, da komisija za človekove pravice mandatno-volilni komisiji predlaga, naj ne podpre predloga za imenovanje kandidata Fišerja, niti obraten predlog sklepa, da naj takšno imenovanje podpre. Matična komisija bo o Fišerju razpravljala v četrtek, DZ pa predvidoma na seji, ki se začne prihodnji teden.