Tik pred 19. uro je minister za delo Ivan Svetlik povedal, da pričakujejo tesen izid, da pa je dobro znamenje, da so se volilci referenduma udeležili v večjem številu, kot so pričakovali. Vsako naslednjo minuto, ko je bilo več preštetih glasov in ko se je prednost nagibala na stran nasprotnikov malega dela, je bilo več dolgih nosov na strani predstavnikov vlade. Ironično, prav nasprotno ozračje je bilo v sindikalnih in študentskih vrstah. Kljub temu da so številke z vsakim novim preštetim glasom vse bolj nagibale tehtnico na njihovo stran, veselja, kaj šele evforije, ni bilo čutiti.

Osnovni pogoj sindikatov: trije ločeni zakoni

»S tem ko je zakon o malem delu padel, smo se le izognili kopici novih problemov, ne smemo pa se slepiti, da trga dela in brezposelnosti ni treba reševati naprej,« je včeraj tik po razglašenih rezultatih povedal prvi sindikalist Dušan Semolič. Povedal je, da bodo sindikalisti vladi kmalu predlagali svoje rešitve, kako urediti brezposelnost, študentsko delo pa tudi delo upokojencev, ki ga je vlada skušala zdaj urediti z malim delom. »Osnovni pogoj je, da to uredijo v treh ločenih zakonih, saj imajo te tri družbene skupine popolnoma različne specifike, ki jih ni mogoče enačiti. Vsekakor mora biti ideal, h kateremu težimo, zagotovitev dela za polni delovni čas z vsemi pripadajočimi pravicami, predvsem za mlade diplomante in brezposelne, ne pa prekerna dela od danes do jutri, kot je malo delo,« je bil jasen Semolič. Drugih konkretnih predlogov, kako zdaj urejati delo brezposelnih, študentov in upokojencev, še niso pripravili, je dodal.

So jih pa pripravili študenti. Rok Primožič, namestnik predsednice Študentske organizacije Slovenije, je povedal, da mora biti prvi in osnovni korak pri urejanju študentskega dela vzpostavitev enotne evidence vpisa, kot poudarjajo že od začetka. »To bi rešilo največjo anomalijo študentskega dela, fiktivne vpise,« je prepričan. Zavedajo se, da je študentsko delo treba urediti, zatrjuje, toda ne samo tega, vso študentsko problematiko je treba urejati celovito in ne po segmentih, pravi. Marko Funkl, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, je dodal, da bodo vladi oziroma ministrstvu celo predlagali, naj posredniki študentskega dela postanejo nepridobitni, kot je bilo določeno tudi v zakonu o malem delu.

Novi ukrepi bodo verjetno ostrejši

Zmerno optimistično vzdušje se je v vladnem štabu drastično spremenilo takoj po 19. uri, ko so bili znani prvi rezultati. »To je znamenje, da se ljudje ne zavedajo pomena reform. Da bo treba še veliko vložiti v ozaveščanje, da brez reform ni izhoda iz krize in dobre prihodnosti. Poznamo razmere v nekaterih drugih državah, ki so oklevale z reformami ali se jih niso lotile, in vemo, kakšni so bili scenariji,« je dejal Svetlik in zagotovil, da vlada reformnih namer ne bo opustila. Opozoril je, da je bilo malo delo optimalna rešitev za urejanje občasnih in začasnih del in da bodo s padcem zakona izgubili predvsem tisti, ki bi imeli od njega nove priložnosti – upokojenci, brezposelni in mladi, ki bi z njim dobili več pravic. Za naprej pa je napovedal »manj optimalne in verjetno bolj boleče možnosti«. O že napovedani višji obdavčitvi študentskega dela se bodo pogovarjali v prihodnjih dneh, zato minister Svetlik o tem za zdaj še ni želel govoriti. »Najprej moramo ugotoviti, ali imamo kakšne dobre ukrepe, ki bi nadomestili ta predlog. Bodo pa verjetno bolj parcialni in v posameznih primerih tudi ostrejši. Čeprav podobnega zakona zdaj leto dni ne moremo pripravljati, pa lahko kljub temu ukrepamo, kjer je potrebno,« je povedal Svetlik.

Poleg omenjene višje obdavčitve študentskega dela so na ministrstvu v minulih dneh dali tudi jasno vedeti, da je v primeru padca zakona o malem delu na referendumu vprašljiv tudi napovedani zakon o štipendiranju, s katerim vlada zagotavlja študentom več in višje štipendije. »Prazne grožnje,« meni predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl, ki pojasnjuje, da je področje štipendiranja urejeno še z drugimi zakoni. »Denar za državne štipendije je namenjen iz integralnega proračuna in postavljati pod vprašaj višje in več državnih štipendij je zavajanje javnosti,« je prepričan.

Sindikat in študenti kot enakovreden sogovornik

Tako Funkl kot Semolič in Primožič kot osnovno načelo reševanja problemov v prihodnje izpostavljajo socialni dialog in upajo, da jih bo vlada vzela kot enakopravne partnerje. So pa vsi trije glede na minule slabe izkušnje nekoliko skeptični do tega, da bi ustreznega sogovornika našli v ministru Svetliku oziroma v vladi. »Z vsemi prejšnjimi politiki smo se bili sposobni o velikih problemih dogovoriti, s to vlado pa te sreče nismo imeli,« je rekel Semolič.

Da je vlada s takim rezultatom dobila lekcijo, da se je treba s socialnimi partnerji pogajati, dokler ne pride do kompromisa, meni tudi predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak. Čeprav, kot poudarja, je za upokojence škoda, da zakon o malem delu ni sprejet. Prehajamo namreč v obdobje večjega števila fleksibilnih oblik dela, kar predstavlja tudi malo delo. »Toda dejstvo je, da je ljudi strah prihodnosti in da se bojijo sprememb,« je prepričana.

Enako je včeraj menil tudi minister Svetlik: »Sindikati delujejo na petnajst let starih izhodiščih. Ne upoštevajo, da so se demografske in ekonomske razmere spremenile, da smo tudi sami vpeti v globalizacijske tokove. Simptomatično je, da so se znašli skupaj z najbolj radikalno liberalnimi zagovorniki sedanje situacije, po kateri se lahko študentsko delo v neomejenem obsegu izkorišča še naprej, ne da bi študenti imeli kakršne koli pravice.«

Pravniki in ekonomisti: izbrali smo manjše zlo

Komentar Mete Roglič: Poraz s težo