Jože Menecinger celo pravi, da je »bilo škoda energije, ki smo jo porabili za pisanje tega zakona, saj z njim v nobenem primeru ne bi rešili ključnih problemov trga dela«. Državljani so z zavrnitvijo zakona izbrali boljšo možnost. Zakon se je namreč ukvarjal s preurejanjem ponudbe trga dela. Torej je želela vlada enako količino dela drugače porazdeliti s še eno obliko negotove zaposlitve, medtem pa so osnovni problemi našega trga dela v pomanjkanju povpraševanja po delovni sili, pojasnjuje Mencinger.

Tudi avtor raziskave Ekonomski učinki študentskega dela in ekonomist Janez Šušteršič je prepričan, da je bil zakon slab in da je tak rezultat referenduma boljša možnost oziroma manjše zlo. Čeprav se strinja, da trg dela zanesljivo potrebuje spremembe in tudi oblike dela, podobne malemu delu, pa je bil ta zakon slabo pripravljen. Veliko je preprostejših načinov, kako stvari urejati naprej, in vlada ima na voljo še kup možnosti, ki jih ni uporabila, pravi. Kot eno izmed teh možnosti podobno kot študenti izpostavlja enotno evidenco vpisa, ki bi tudi po njegovem mnenju rešila marsikateri problem študentskega dela. Z davčno regulacijo in spremembo zakona, ki ureja provizije študentskih servisov, bi rešili drug del tega problema. Podobno Mencinger profitno dejavnost študentskih servisov izpostavlja celo kot največji problem sedanje ureditve in svetuje, da bi se ta preoblikovala v neprofitno, podobno, kot je bilo zastavljeno v pravkar padlem zakonu. Kar zadeva brezposelne, nadaljuje Šušteršič, bi vlada s spremembo zakona o delovnih razmerjih lahko določila drugačno regulacijo zaslužkov brezposelnih in njihovo delo urejala v sklopu že zdaj opredeljenih oblik dela. »Vse, kar je vlada urejala s tem zakonom, bi lahko uredila z manjšimi korekcijami že obstoječih zakonov,« meni Šušteršič.

Rajko Pirnat medtem še ocenjuje, da bistvene rešitve tega zakona ne smejo biti znova sprejete, prav tako ne kakšna druga oblika dela, ki bi bila podobna malemu delu, državni zbor namreč leto dni ne sme sprejeti enakega ali podobnega zakona. »Denimo, drugačna obdavčitev študentskega dela pa po mojem mnenju ni posebno bistven element, zato bi bil lahko sprejet z zakonom,« še meni Pirnat.
Nasprotno, torej da včerajšnji slab rezultat ni slaba napoved za referendum o pokojninski reformi, pa meni minister za pravosodje Aleš Zalar . »Vzporednic ne bi vlekel. Mislim, da bodo ljudje pokojninsko reformo prepoznali kot izjemno pomembno, zato lahko računamo na še višjo udeležbo, višja udeležba pa običajno približa tudi sam rezultat glasovanja. Glede na to, kaj se dogaja v drugih državah članicah EU, zlasti tistih, ki so dale signal, da ne bodo izvedle ustreznih reform, upam, da bodo volilni upravičenci prepoznali nevarnost, ki bi lahko grozila tudi Sloveniji,« je dejal Zalar. Tudi Mencinger je opozoril, da vzporednic med malim delom in pokojninsko reformo ne smemo vleči.