V postopek pridobivanja certifikata se lahko vključi vsako podjetje, javna ustanova ter nevladna organizacija ali združenje z najmanj desetimi zaposlenimi. "Pogoj za pridobitev osnovnega certifikata je pozitivno ocenjen izvedbeni načrt implementacije izbranih ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, oceno pa opravi revizorski svet. Po treh letih izvajanja izvedbenega načrta se oceni, ali so bili zastavljeni ukrepi vpeljani in cilji doseženi skladno z izvedbenim načrtom. Če revizija pokaže, da so bili, podjetje prejme polni certifikat družini prijazno podjetje," je pojasnil Aleš Kranjc Kušlan. Tako za pridobitev osnovnega certifikata kot za pridobitev polnega certifikata morajo podjetja plačati. Znesek pridobitve osnovnega certifikata znaša 3695 evrov brez DDV in vključuje:
svetovanje zunanjega svetovalca v okviru postopka za pridobitev osnovnega certifikata,
zaključno oceno revizorskega sveta,
koordinacijo postopka,
strokovno evalvacijo in diseminacijo postopka,
zaključno svečano podelitev osnovnega certifikata,
izobraževanje notranjih ocenjevalcev/svetovalcev.
Omogočeno sofinanciranje iz ESS
Pomembna novost, ki prihaja z letošnjim letom, je ta, da si podjetja lahko zagotovijo sofinanciranje tega zneska v višini 80 odstotkov iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje je zagotovljeno za 40 podjetij.
Znesek pridobitve polnega certifikata pa znaša 2500 evrov brez DDV, vključuje dva svetovalna dneva pri prijavitelju, koordinacijo in evalvacijo celotnega postopka, končno revizijo, organizacijo vsaj dveh letnih tematskih srečanj in javno podelitev polnega certifikata.
"Blefirati" se ne da
V Sloveniji je okoli 60 podjetij, ki se tudi s certifikatom deklarirajo za družini prijazna. Glede na celotno število gospodarskih družb je to skorajda zanemarljiva številka. In kako to komentira Aleš Kranjc Kušlan? "Glede na izkušnje iz Nemčije in predvsem Avstrije, kjer vpeljujejo podoben certifikat (Beruf und Familie, poklic in družina), je odziv v Sloveniji dober. Razloge, zakaj se podjetja še bolj ne vključujejo v postopek certificiranja, pa lahko iščemo na več ravneh. Eden je verjetno ta, da je postopek relativno zahteven, predvsem pa je zahtevna zaveza, ki jo da podjetje svojim zaposlenim. Vsako podjetje je v postopku vsaj sedem let in v tem času mora vpeljati zelo konkretne ukrepe za lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja svojih zaposlenih, kar je velika zaveza za podjetje in ni prostora za 'blefiranje'."
Drug razlog je, da organizacijska kultura v slovenskih podjetjih v teh časih še vedno ni taka, da bi bilo nekaj samoumevnega, da se izboljšuje delovni proces in poslovno upravljanje tudi tako, da se zaposlenim omogoča lažje usklajevanje zaposlitve in zasebnega življenja. "Se pa spreminja na bolje in s tem se bo, verjamemo, tudi za certifikat odločalo vedno več podjetij. Eden od razlogov je lahko tudi trenutno poslovno okolje, ki ni preveč prijazno, in podjetja morajo na vsakem koraku skrbeti za optimizacijo stroškov. Žal je pogosta optimizacija tudi to, da se ne odločijo za vlaganje v svoje zaposlene, kar je sicer lahko učinkovito na kratki rok, pa precej škodljivo na dolgi rok," meni Kranjc Kušlan.
