Slovenija ni več pod embargom, zato bi dokumente lahko objavili, meni obrambni minister v času najbolj intenzivne poosamosvojitvene trgovine z orožjem Janez Janša. Je pa očitno predvsem zainteresiran, da bi v javnost prišlo poročilo, ki ga je za takratnega premierja Drnovška pripravilo ministrstvo za obrambo pod njegovo taktirko. Koalicijo bolj zanimajo drugi dokumenti. Predvsem tisti, ki bi kazali, da so predstavniki Hrvaške in Bosne orožje takratnim najtesnejšim Janševim sodelavcem plačevali z gotovino, ki ni končala v državnem proračunu.

"Vlada naj umakne oznake zaupnosti z vseh ključnih dokumentov, ki zadevajo trgovino z orožjem od leta 1990 do danes," jo je pred tremi tedni pisno pozval poslanec Zares Tadej Slapnik. Temu pozivu so se na nujni seji pred dobrim tednom dni pridružili tudi ostali člani parlamentarnega notranjepolitičnega odbora.

A navdušenje nad umikanjem oznak zaupnosti v vladnih vrstah ni enotno. Najbolj mu je nenaklonjena ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Doslej se je sicer na to temo oglasila le enkrat, ko je ocenila, da je res treba enkrat natančno ugotoviti in presoditi, kaj se je v zvezi s trgovino z orožjem dogajalo. A hkrati dodala, da osebno meni, "da bi za postopke, ki so takrat potekali v zvezi s premiki orožja na tem ozemlju, pazili, da se jih ohranja tajne. Zelo verjetno tajne še zelo veliko let." Sodeč po izjavah predstavnikov obrambnega ministrstva ministrica svojega stališča glede zaupnosti dokumentov ni spremenila.

Nad razjasnjevanjem trgovine z orožjem pa navdušenja ne kaže niti premier Borut Pahor. Kot pravi, sicer nobenih tovrstnih vprašanj ne želi pometati pod preprogo, a je potreben pogled naprej, ne pa prepiranje o starih aferah. Naj bi pa o umiku oznak zaupnosti vendarle spregovorili na seji sveta za nacionalno varnost, kjer bi izmenjali mnenja tako pristojni člani vlade kot predsednik republike pa tudi vodje strank. Po besedah premierja Boruta Pahorja je ta sestanek že nameraval sklicati, a ga je zaradi bolezni predsednika Türka odložil.

Naj ocenijo, ali dokumenti o trgovini z orožjem še potrebujejo oznake zaupnosti, je ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in predsednika republike že pred časom pozvala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Medtem ko je notranje ministrstvo oznake večinoma umaknilo, pa ministrstvo za obrambo in predsednik republike tega nista storila. A se je informacijska pooblaščenka že lotila dela. Najprej je odločila, da mora državni zbor prosilcem, katerim je zavrnil dostop do dokumentov različnih orožarskih parlamentarnih preiskovalnih komisij, tiste, ki ne nosijo (več) oznak zaupnosti, izročiti. Sedaj pa v parlamentu že pregledujejo zaupne dokumente o trgovini z orožjem. Teh ni malo (po nekaterih ocenah naj bi šlo za približno pol metra visok kup), a lahko v kratkem pričakujemo prvi del odločb informacijskega pooblaščenca glede nadaljnje potrebnosti oznake zaupnosti na posameznih orožarskih dokumentih. Bo torej k razčiščevanju matere vseh afer, ki mu vsaj del politike očitno ni naklonjen, pomembno prispevala informacijska pooblaščenka?

V Dnevnikovem Objektivu tokrat objavljamo nekatere dokumente o trgovini z orožjem, ki ne nosijo (več) oznake zaupnosti in smo jih skupaj z drugimi pridobili v državnem zboru. Dele dokumentov, ki so bili nečitljivi, in tiste, pri katerih je informacijska pooblaščenka odredila prekritje osebnih podatkov, smo v objavljenih besedilih označili z [...]. Vsa besedila so nelektorirana, oblikovanje sledi originalnemu zapisu.

Dokumentacija o trgovini z orožjem, ki smo jo pridobili v državnem zboru, je v celoti objavljena na spletnem naslovu www.dnevnik.si/orožje.

Nekateri dokumenti o trgovini z orožjem, ki ne nosijo (več) oznake zaupnosti in smo jih skupaj z drugimi pridobili v državnem zboru

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEUPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA MESTO

ODDELEK KRIMINALISTIČNE SLUŽBE

61000 Ljubljana , Prešernova 18

Datum: 05.11.1991

URADNI ZAZNAMEK

ZADEVA: VUKINA JOSIP - RAZGOVOR

Dne 05.11.1991 s pričetkom ob 03.00 uri smo v prostorih PM Vič, opravili razgovor z VUKINA Josipom, sinom [...] in [...], roj. [...] v [...], stanuje [...], samostojni obrtnik , dokončal srednjo tehnično šolo, poverjenik Ministerstva obrambe Republike Hrvaške.

Razgovor smo opravili v zvezi prijave tatvine dokumentov zaupne narave iz osebnega avtomobila znamke golf reg.št. ZG 648 771, katerega je upravljal.

V razgovoru je navedel, da v sedanjih, vojnih razmerah na Hrvaškem opravlja delo poverjenika Ministerstva obrambe republike Hrvaške. V Sloveniji se po raznih opravkih zadržuje že cca. dva meseca. Ima kontakte s predstavniki Ministerstva obrambeRepublike Slovenije. Dne 04.11.1991 je skupaj s pripadnikom MUP Hrvaške SKRBETA Darkom in POLJAK Stipetom ob 07.10 uri pripotovalv Ljubljano. Vse do 15.00 ure se je zadrževal pri pomočniku ministra MO Slovenije Andreju LOVŠINU, zatem pa je v Ljubljano pripotoval tudi minister obrambe Hrvaške, ki se je sestal z ministrom obrambe Janšo. Ob 19.20 uri je skupaj s SKRBETA Darkom v enem avtomobilu, POLJAK jima je sledil v drugem, odpotoval v Grosuplje. Tu je omenjena namestil v Motelu in se zatem sam napotil v Ljubljano. V lokalu Alkar je pojedel večerjo, ob cca.22.30 uri pa se je napotil v Grosuplje. Ko je prispel na parkirišče, je hotel z zadnjega sedeža vzeti notes črne barve s kalkulatorjem z raznimi reverzi vojaške opreme štabov TO v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici itd., tri nepodpisane fakture Ministerstav obrambe republike Hrvaške, osebni notes - spisek opreme in izdan denar za to opremo, vizitke dir. Petrola in dir. Železnic Slovenije, dokument z oznako " STROGO ZAUPNO " - potrdilo o plačilu dolga Ministerstvu obrambe republike Slovenije v znesku 321.000 DEM s podpisom VUKINA Josip poverjenik Ministerstva obrambe Hrvaške in podpisompomočnika ministra obrambe R Slovenije A. LOVŠINA, v vozilu pa je pustil prenosno radijsko postajo znamke Motorola. Drugih predmetov v vozilu ni premetaval. Pregledal je vrata vozila in ugotovil, da sta bila zatiča na zadnjih vratih v položaju odprto. Kljub temu je pregledal notranjost vozila, vendar dokumentov ni našel. Zaradi tega je zbudil SKRBETA in POLJAKA in ju seznanil s tatvino. O vsem je tudi obvestil Ministerstvo obrambe Republike Slovenije, z namenom, da preverijo, da morda notesa ni pozabil pri njih. Skupaj s SKRBETOM sta odšla na mesto kjer je parkiral osebni avtomobil, z namenom da pregledata okolico, če je morda tisti, ki je notes odvzel le-tega potem, ko je ugotovil, da v njem ni denarja, odvrgel v okolici. Pregled okolice je bil neuspešen. Zatem sta odšla v prostore Ministerstva obrambe Slovenije, kjer sta pristojen obvestila o dogodku. Napotena sta bila na policijo, kjer sta najprej vse skupaj prijavila na Kidričevi, dežurni pa ju je potem napotil na PM Vič.

Nadalje pove, da vedno preverja ali so vrata avtomobila zaklenjena. Z gotovostjo se spomni, da je nootes prinesel ob 19.20 uri iz prostorov Ministerstva in da je iz notesa na parkirišču v Grosupljem odvzel 1000 DEM zaradi plačila ničitve. Pred lokalom Alkar ni preverjl desnih vrat avtomobila, ker je bil prepričan, da jih je v Grosupljem zaklenil. Prav zaradi navedenega ne more natančno povedati ali bi lahko tatvina izvršena v Grosuplju ali v Ljubljani.

Evidentno je, da je storilec pregledoval notranjost avtomobila, saj je odklenil tudi notranji predal na armaturi.

Glede na vsebino ukradenih dokumentov pove, da bi lahko v primeru, da bi dokumenti prišli v roke osebam, ki so jih ukradli z namenom objave v javnosti, povzročile zaplete in morebitno škodo. V njih so bili tudi podatki o količini prejete vojaške opreme s strani Republike Slovenije oz.štabov TO R Slovenije.

Sama materialna škoda odvzetih stvari je zanemarljiva.

KRIMINALIST:Drago KOK

***

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE61001 LJUBLJANA, ŠTEFANOVA 2 Telefon: 061 125 14 00, 132-51-25, poštni predal št. 640, 642UPRAVA KRIMINALISTIČNE SLUŽBE

Številka: 0221/23-224/17-9

Datum: 21.12.1994

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO R SLOVENIJEVOMO - VI. UPRAVA

ZADEVA: VUKINA JOSIP - PLAČILO VOJAŠKE OPREME

Dne 05.11.1991 je na PP Vič , VUKINA Josip poverjenik Ministrstva za obrambo R Hrvaške, prijavil vlom v osebni avtomobil znamke golf reg.št. ZG 648 771 . Do vloma v vozilo je prišlo pred gostilno Alkar v Ljubljani ali pa pred motelom Grosuplje. Ob tej priliki mu je neznani storilec med drugim odtujil dokument s katerim Ministrstvo za obrambo R Slovenije, podpisnik Andrej LOVŠIN , potrjuje prejem 321.000 DEM za vojaško opremo in orožje.

Prosimo , da v okviru vaših možnosti ugotovite priliv omenjenih denarnih sredstev na račun Ministrstva za obrambo.

mag. Anton DVORŠEKDIREKTOR UPRAVEpodsekretar

***

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 61001 LJUBLJANA, ŠTEFANOVA 2 Telefon: 061 125 14 00, 132-51-25, poštni predal št.640,642 UPRAVA KRIMINALISTIČNE SLUŽBE

Številka: 0221/7Datum: 05.01.1995

URADNI ZAZNAMEK

sestavljen po opravljenem telefonskem razgovoru z LOVŠIN Andrejem, roj. [...] v [...], stanuje [...], kateri je bil opravljen dne 05.01.1995 ob 07.35 uri.

Lovšin je bil vprašan, ali se je pripravljen pogovarjati oz. dati potrebna obvestila glede na njegove prejšnje izjave, da kriminalistični službi ne namera več dati potrebnih obvestil.

Na postavljeno vprašanje je odgovoril, da je to odvisno od teme razgovora. Pojasnjeno mu je bilo, da se z njim nameravamo pogovarjati o njegovih poslovnih zvezah z VUKINA Josipom in dogodki, ki se nanašajo na vlom v osebni avto VUKINE.

LOVŠIN je odgovoril da zadevo pozna, ter da se ne more odločiti ali bi v zvezi tega dal kakršna koli obvestila, ter da se mora o tem posvetovati s svojim odvetnikom, ki bi bil pri razgovoru prisoten.

Nadalje je bilo LOVŠINU predočeno, da je vloga odvetnika v predkazenskem postopku znana. Na to je LOVŠIN odgovoril, da se bo posvetoval in nam nato sporočil svojo odločitev.

Dogovorila sva se, da bo svojo odločitev sporočil do ponedeljka 09.01.1995.

PUO:Ljubo Pirkovič

***

šifrirano: 00ime dokumenta: P0A01234zaščita:tema: 220oznaka: nujnost:datum: 95.04.03ura: 14.40številka: 1600-01/10-1234pošiljatelj: 0A02 OKC UNZ KRŠKOprejemnik: 9016 OKC MNZ RS, UNZ KRŠKO, IP IN UKS-tuzadeva: Vukina Josip - ukrep po tiraličnem registru - odvzem prostosti[...] teme: 173tekst: Dne 03.04.1995 je PMP Dobova posredovala dok. naslednje vsebine:

Dne 03.04.1995 ob 13.10 uri je prišel na MP Rigonce - vstop, [...] RH, VUKINA Josip, r. [...] stanuje [...], občina [...]. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je zoper navedenega razpisan tiralični ukrep "odvzem prostosti" z depešo št.1946 od UKS MNZ Ljubljana.

Navedenemu je bila odvzeta prostost in poučen je bil z določili [...] člena Zakona o notranjih zadevah in začasno pridržan v prostorih MP Rigonce, kasneje je bil odpeljan na PMP Dobova, kjer bo z njim organ, ki je razpisal ukrep opravil razgovor. Na MP se je pripeljal z kombijem znamke WV, reg.št.KR 234-AI, kateri je bil pregledan vendar posebnosti nismo ugotovili.

Podpis: Andrej BOBEK KOMANDIR PMP INŠPEKTOR

***

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEUprava kriminalistične službe

Številka: 0221-7

Datum: 07.04.1995

URADNI ZAZNAMEK

sestavljen po opravljenem razgovoru z VUKINA Josipom, sinom [...], roj. [...] v [...], stanuje [...], začasno [...], ki je kot brigadir zaposlen v MO Hrvaške, državljanom Hrvaške, kateri je bil opravljen na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP dne 03.04.1995 v Dobovi.

VUKINA Josip ke bil tega dne ob 13.15 uri prijet na mejnem prehodu Rižance, na podlagi razpisane tiralice, da se ga zadrži in obvesti UKS MNZ. Ob 14.45 uri je bil z njim opravljen razgovor, katerega sta opravila pooblaščeni uradni osebi UKS MNZ, nato pa je bil po opravljenem razgovoru ob 17.00 uri odpeljan do zgoraj omenjenega mejnega prehoda in izpuščen. Razen začasnega zadržanja in opravljenega razgovora, zoper omenjeno osebo niso bili uporabljeni drugi ukrepi.

V začetku razgovora najprej pove, da živi ib meji in da večkrat prihaja v Slovenijo. Pred leti je v Slovenijo prihajal še večkrat in sicer predvsem zaradi službenih potreb.Bil je zadolžen za kontakte med Ministrstvi za obrambo Republike Hrvaše in Slovenije. Bilč je pomočnik oz. svetovalec hrvaškega obrambnega ministra, sedaj pa je poveljnik urada " Zapovedništva stana". Gre za veliko enoto in je še vedno v rangu pomočnika ministra in je zadolžen za celo Hrvaško. To je delo na liniji.

Nato se mu pojasni, da gre za razgovor v smislu zbiranja obvestil. Pove še, da je imel včasih diplomatski potni list, katerega pa nima več, ker za to ni posebnih razlogov.

Nadalje pove, da mu je bilo takrat, v letu 1991 vlomljeno v avto. To je bil osebni avto, znamke Golf, bele barve. Takrat je podal tudi prijavo. Iz avtomobila so bili ukradeni določeni dokumenti. Sam je o tem takoj obvestil pristojne in sicer policijo in dežurnega na obrambnem ministrstvu. To se je zgodilo na območju Ljubljane. Datuma se točna ne spominja, bilo pa je enkrat v večernih urah.

Med drugim so bile iz avtomonila odvzeti neki zapisi. To so bili tehnični zapiski in o tehničnih stvareh, za kar je imel nalog na osnovi dogovora med obema ministroma ( Hrvaške in Slovenije). Sam je bil čisto tehnični človek, ki je moral te zadeve obdelati. Bil je tudi nek tak dokument, nadalje je bila ukradena tudi biljardna palica. Bila je odvzeta pogodba med MO Hrvaške,katerega je predstavljal on sam in MO Slovenije, katerega zastopnik je bil Andrej LOVŠIN. Bila je podpisana od obeh omenjenih predstavnikov. Misli, da je bilo na pogodbi napisano tudi, da je stvar že plačana. Nato pove, da ima vse kopije o svojih posli, katere ima shranjene na najmanj treh krajih. Z njegove strani je bilo to popolnoma čisto delo.

Pogodba se je nanašala na nakup orožja, zdi se mu, da je bil naveden celo popust 25%, zaradi Karla GORINŠKA, ki je bil takrat poveljnik obrambe Vukovarja oz. Osijeka. Ko že omenjeno je bila pogodba sestavljena na podlagi dogovora oz. pogodbe sestavljene med obema ministroma za obrambo.

Ve tudi, da so pri teh poslih sodelovali tudi osebe, ki so delale mimo njih, torej mimo MO RH. To so bili razni predstavniki Občin iz Hravaške. Te ljudi je sam videval tudi na slovenskem obrambnem ministrstvu. O teh ugotovitvah je poročal ministru. Težnja takrat je bila, da bi se orožje uvažalo preko njihovega MO, da bi bilo tako evidentirano. Sam pa je imel o vseh poslih izredno urejeno dokumentacijo. Poročila je pošiljal tudi ministrstvu za finance RH, skupaj z tečajnimi listami, razlikami v tečaju. Samo z obračunavanjem razlik med tečajnimi listami je sam osebno Hrvaški prihranil 400 do 500.000 DEM. To gre za približno oceno.

Sam je denar dobil direktno od svoje vlade oz. iz " Privredne banke Zagreb".Največji del pretoka denarja se je delalo na podlagi pogodbe. Večje število poslov je bilo izpeljano preko računov. V tem konkretnem primeru, pa je šlo za gotovino, naveden pa je bil tudi popust. Gotovine naj bi bilo za 321.000 DEM in še nekaj " drobiža". Takrat je bilso predmet te pogodbe rakete 128,nadalje so bile še neke druge rakere, neke mine, največ je bilo granat 105 mm, 130 mm itd. Nato pripomni, da " mi" imamo pogodbo, kjer se to točno vidi.

Isti dan, ko je sklenil posel je" robo". tudi prepeljal preko meje. Seveda ne sam, temveč je bilo to storjeno s pomočjo tovornjakov. Samo enkrat v vseh obiskih in sklenjenih poslih je nekaj časa čakal, da so se zadeve uredile v zvezi meje.

Za točnejše informacije, o vsebini tovora, bi moral pogledati v svoje zapiske in pogodbe. Ima tudi vse ostale dokumente in podatke o voznikih, tovornjakih, itd.

Samo sporno pogodbo, ki mu je bila ukradena opiše, da je na levi strani spodaj podpisan on osebno, na desni pa je podpisan Lovšin, vsak kot predstavnik svojega MO.

Navedeno je tudi, da je" roba" dana na osnovi pogodbe med ministrstvi, ter da je poleg tega še 25% " robe " dano zastonj, ker je bilo dobro sodelovanje med ministrstvi ter zato, ker je borbe vodil GORINŠEK. Ne ve točno iz katerega skladišča je bilo to vzeto. Zdi se mu da v Kranju in še v Ljubljani. Točno se ne spominja.Natovarjali so na več krajih. Obveščena je bila policija, VIS, vse je bilo v redu. Ničesar ni bilo posebej tajno. Izročil bo dokumente o teh poslih.

Nadalje pove, da je delal skupaj še z dvema inšpektorjema iz MUP-a r Hrvaške in sicer Staničen, ki je bil sicer zadolžen za mamila in Novakom, ki je bil zadolžen za kriminal. Sam je bil šef te skupine. Denar - gotovina je bil v rokah obeh. Denar je bil komisijsko prevzet in izročen.

Nadalje je je VUKINI predočena izjava, ki jo je podal ob prijavi samega vloma v avto in sicer, da mu je bilo ukradeno tudi potrdilo, da je plačal 321.000 DEM, da mu je bilo to ukradeno. tudi nekaj vizitkah. Te navedbe VUKINA potrdi. Veliko plačil za orožje je bilo izpeljano z raznimi oblikami kompenzacij, kot so nafta itd.Na ta način je bilo plačanih okoli 80% vseh poslov. Pogodbe so bile sklenjene že v naprej.

Nadalje pove, da če je takrat izjavil, da je plačal ta denar, torej spornih 321.000 DEM, potem je to že moralo biti tako. Ni pomembno ali je denar dejansko izročil on Stanič ali Novak sploh ni pomembno, ker je on kot šef skupine plačal ta znesek.Moral pa bi pogledati v svoje zabeležbe.

Nato ga opozoriva, da mu to sporno potrdilo manjka, ker je bilo ukradeno ob vlomu v avto. VUKINA odgovori, da ne more tega tako reči, ker ima vse kopije. Ukraden je bil original, vendar pa je še pred tem naredil kopije. Bili so trije. Takoj po sklenjenem poslu si je dal narediti kopije. Bal se je, da se mu ne bi kaj takega zgodilo. Na ta način se je ščitil oz. varoval. Res je, da je bil volunter, vendar pa je poiskušal delati profesionalno. Bil je tudi dobrovoljec v času vojne za Slovenijo. Sam je imel takrat samo en cilj, to je obramba pred sovražnikom, to je JLA. Že takrat je iz Hrvaške ustavljal enote, ki so bile namenjene v Slovenijo.

Nadalje pove, da je bila njegova vloga v tem, da priskrbi orožje za Hrvaško. Kako je delala oz. se takrat obnašala Slovenija se tudi ve. Ali je MO R Slovenije delalo pošteno za Slovenijo je odgovornost na njem.

Ponovno poudarja, da ima vse podatke o svojih poslih, ki so z njegove strani popolnoma čisti. Zavaroval se je z več kopijami in to mu varuje glavo tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.

Ima vse dokumente o svojih poslih. Ali bi lahko te dokumente izročil ne ve, ker se mora o tem pozanimati pri ministru. Vendar dvomi, da bi mu le ta to dovolil.

Nadalje ga vprašamo, ali je pripravljen odstopiti te dokumente, se takoj vpraša ali bi imelo to kakšne posledice za Hrvaško. Pojasnjeno mu je, da bi bila stvar namenjena strogo razčiščevanju določenih negativnih pojavov znotraj Slovenije.

Za polkovnika Miloševiča je slišal da dela tudi postrani. CIGUTA pozna, saj je bil pri njem. Ta je delal z vsemi.

ZVONARJA pozna in se je z njim srečeval na začetku. To je bil posel o 470 lanserjev, okoli 200 raket STG-9. To je šlo za Rijeko.Župan Rijeke se je sam dogovarjal z Zvonarjem v začetku, kasneje pa se je vključil še sam. Ta župan je rekel, da bo tožil Slovenijo, ker mu tega niso dobavili. Ima vse te račune. Orožje je potem iz Rijeke preko Slovenije pripeljal Stanič.

V tistem času so se pojavile v javnosti obtožbe, da Slovenija trguje z orožjem, da se ne drži embarga. Takrat je nastala panika, tako da je enkrat Zvonar vprašal kaj naj sedaj naredi. Sam mu je svetoval, da naj pač ministrstvo da denar državi

O vseh poslih pove, da se je delalo na osnovi pogodb med ministri. Sam je bil večkrat v vlogi, da so se pogajali za ceno.

Janša je obljubljal in zagotavljal, da je vse v redu, sam pa je te njegove navedbe spodbijal s točnimi podatki, kdaj in od kod so odpeljali kakšne stvari.Navedel mu je tudi, kakšna je dejanska cena teh artiklov, ter kakšna je bila cena za Hrvaško, kljub 20% popustu. Na osnovi tega naj bi bila Slovenija dolžna še okoli 3,7 milj. DEM. Ima vse te zapisnike. Takrat je bil prisoten tudi LOVŠIN, katerega je Janša vprašal če je to res. Ta mu je potrdil.

Včasih je res dobil kakšno puško več in sicer od skladiščnikov, vendar pa je večino poslov speljal tako, da je najperj uredil stvari pri LOVŠINU, nato pa ga je ta poslal na določeno lokacijo, kjer so naložili orožje. Res pa je, da je veliko število ljudi prodajalo in kupovalo orožje mimo te ustaljene poti, kot jo je sam že predstavil. To so bili razni Bosanci in predstavniki raznih kriznih štabov. Take osebe je srečeval v vojašnicah, kakor tudi drugih objektih.

Sam ima shranjene vse originalne dokumente in sicer popolne v smislu vseh podatkov kdaj, od kod, iz katerega skladišča, kakšna količina, za koga itd. To je dopolnjeno tudi s posameznimi pogodbami takimi, kot je bila ta, ki mu je bila ukradena. Sam predvideva, da immmmamo mi, torej policija pogodbo, ki mu je bila ukradena. Ko mu pojasnimo, da tega nimamo izrazi pomislek, da jo ima potem VIS.

Nadalje pove, da se mu je zdelo kljub vsemu nekaj zelo čudno. Sam ni profesionalec. Niti ni policaj niti vojak. Na žalost je zaradi razmer prerastel oz. se preoblikoval v osebo, ki mora delati profesionalno. Tudi čin generala ni dobil kar tako, če ne bi dobro delal. Ni " Hercegovec", da bi napredoval po liniji, temveč se je moral dokazovati in izkazati s svojim delom. Takrat pa se mu je zdelo nekaj zelo čudno. Potem, ko mu je bilo vlomljeno v avto je takoj obvestil policijo in Ministrstvo za obrambo.Na MO je o tej zadevi obvestil dežurnega iz VI. Uprave, ta pa je verjetno naprej Lovšina. Takrat je policija takoj reagirala, iz Ministrstva za obrambo pa ni bilo nikogar. Naslednji dan so se pogovarjali, pri čener so se ljudje iz MO razburjali, sam pa jim je očital, zakaj se niso oglasili takrat, torej ponoči, ko se je to zgodilo.

Na posebno vprašanje, ali je imel osebno z LOVŠINOM še kakšne druge kontakte, je odgovoril, da je bil LOVŠIN pri njem približno dvakrat, da je ponujal neko robo, torej prodajal je neka živila, vendar kakšnega posla z njim ni sklepal. Sam pri svojem delu ne upošteva nobenih poznanstev, temveč deluje izključno po principih konkurenčnosti. Lovšin je prišel in pustil listo s ponudbo. Ni bil konkurenten, zato z njim ni posloval.

Pred kakšnimi dvema mesecema je prišel nazadnje in sicer s z navedbo, da prodaja avtomobile. Enkrat mu je LOVŠIN tudi dejal, da so se sedaj spravili nanj, da je JANŠA vso krivdo zvalil nanj. Sam mu je dejal, da je bil takrat toliko samostojen, da je lahko odločal. Sicer pa je vedno za vsako stvar iskal soglasje in nasvete pri Janši.

Tudi na hrvaškem je minister zahteval uničenje vse dokumentacije, vendar pa je sam zase naredil kopije, da mu ne bi mogel kdo kaj očitati zaradi poslovanja z denarjem.

Nadalje pove, da bo pregledal svojo dokumentacijo in da bo naredil kopijo za robo, ki jo je pripeljal iz Slovenije v tem primeru.

V zvezi z zadevo, torej vlomom v avto pove še, da so mu takrat na Ministrstvu za Obrambo dejali, da so vlom izvršili predstavniki VIS-a. Njemu osebno je bilo sumljivo, da ljudje iz 6.uprave MO takrat niso pravočasno reagirali.

Že takrat so ga Lovšin in njegovi ljudje spraševali ali ima kakšno kopijo. Rekel je da nima,čeprav je imel kopijo narejeno. Bilo mu je sumljivo, ker se takoj ni nihče odzval.

Pove tudi, da so mu na ministrstvu za obrambo dejali, da je to naredila policija oz. VIS-a.

Nadalje pove še, da je delal v Sloveniji z Lovšinom, Peinkiherjem, Zimerman Franca, Maurerja, ki je sedaj pri policiji.

Sam z Ministrstvom za notranje zadeve ni sodeloval. Te zveze je imel ZAGOREC. Slišal je, da je bil to(sodelovanje z MNZ, oz. nakupi pri MNZ) takorekoč gosposki posel, saj ni bilo tako kot pri njih, ko so morali večkrat dlje časa čakati. Vendar pa so marsikaj morali potrpeti, ker se je šlo pač za Hrvaško.

Spominja se, da se jim je enkrat izgubil nek tovornjak. Takrat so tudi v zvezi tega obvestili policijo, ki so ga iskali. Tovornjak je bil že naložen z orožjem in strelivom. Šofer je imel neko punco, pri kateri je prenočil. Imeli so sicer urejene papirje, vendar pa je kljub temu nastal problem, ki so ga potem uredili.

Njega osebno ni zanimalo od koga kupuje, zanj je bilo pomembno, da najde orožje in poskrbi da po primerni ceni pride na Hrvaško. Ve, da se je poiskušalo razkrinkati določene stvaru-nepravilnosti v zvezi z orožjem že v času, ko je bil minister še Bavčar. Šlo je za razčiščevanje nelegalnih poslov. Tudi njega so prišli spraševat o teh stvareh. Vendar pa gre za stvar Slovenije, v katero se ni mogel utikati. Sicer pa ni imel nobenega interesa, saj so dobivali orožje le iz Slovenije.

Na koncu pove še, da da so k njemu hodili različni ljudje iz Slovenije. Nekateri so bili pri njihovem ministru za obrambo ali drugih pomembnih osebah. Vsi so hoteli dobiti dokumentacijo, ki jo je sam shranjeval. Ve, da so se nekateri predstavljali tudi kot predstavniki ali pa do so poslani od samega predsednika države Kučana. Teh tako izraženih interesov z različnih strani je bilo zelo veliko, vendar ni nikomur do sedaj te dokumentacije tudi odstopil.

Na koncu se dogovorimo, da ga pokličemo, ter se dogovorimo za naslednji sestanek.

PUO: Ljubo Pirkovič Ljubo Jovanovič

***

URADNA TAJNOSTZAUPNO29-09-1993REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVEUPRAVA SKUPNIH SLUŽB

Številka: 0042/1-2-400/1-93

Datum: 29/9-1993

MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVEGospod Ivo BIZJAK

ZADEVA: INFORMACIJA

V četrtek, dne 20. maja 1993 ob cca 11,30 uri je bila v glavno blagajno MNZ po naročilu državnega sekretarja g. Brvarja in direktorja USS g. Mozetiča shranjena večja količina deviznih sredstev (dolarjev), ki jih je prinesel g. Franc Kosi. Takrat je bilo rečeno, da bodo devize v blagajni načelno do ponedeljka, 24. maja 1993. Vir deviz mi ni znan, prav tako ne višina sredstev. Menda je shranjenih cca 300.000,- USD.

Do danes, to je 29. septembra 1993 ni deviz nihče prevzel in so še vedno v glavni blagajni MNZ.

Devize so shranjene menda z vašo vednostjo, zato prosim, da mi čimpreje sporočite, na kateri račun je potrebno devize nakazati, ker je neevidentiranje prejetih sredstev protizakonito.

Helena RadisavljevičPOMOČNICA DIREKTORJA USS

***

0212-3-S-18.4.1994

ZADEVA: OPERATIVNA INFORMACIJA

Pri operativnem delu smo prišli do izjave g. Bojana Babiča, ki je zaposlen na Ministrstvu za obrambo, ki zadeva trgovanje Ministrstva z orožjem z Republiko Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Povedal je, da se je v tej trgovini obrnilo približno 200,000,000 DEM lahko pa tudi več. Denar se je stekal k g. Lovšinu, vendar v zvezi s tem ni bilo nobenih podpisov na bilo kakšnih papirjih. Ta promet je v posebni knjigi beležil g. Franci Cimerman, ki je sprejemal denar in ga izročal g. Lovšinu.

V zvezi s propadlo akcijo " ugrabitve ", v Republiki Avstriji, ki jo je vodil g. Tone Peinkiher, je povedal, da je g. Janša po aretaciji njihovih delavcev večkrat potoval v Avstrijo, da bi uredil stvari tako, da MORS ne bi bil vmešan. Rezultat njegovih prizadevanj je bila izredno nizka kazen za vse vpletene v to afero.

Pripravljen je povedati tudi imena pripadnikov V0MA, ki so sodelovali pri prodaji orožja, vendar mora prej dati soglasje g. Jelko Kacin, Minister za obrambo.

Anton Mrvar

***

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 61001 LJUBLJANA, ŠTEFANOVA 2 Telefon:061 125 14 00, 132-51-25, poštni predal št.640,642 UPRAVA KRIMINALISTIČNE SLUŽBE

Številka: 0221-7

Datum: 04.10.1994

URADNI ZAZNAMEK

Dne 03.10.1994 ob 13.00 uri je bil opravljen razgovor z BALENT Jožem, prijavljen za bivanje na naslovu [...], začasno stanuje [...], novinarjem, ki poroča za več medijskih hiš.

BALENT, ki je prišel tega dne v prostore MNZ R Slovenije je povedal, da zadnji teden opaža, da mu na njegov telefon, katerega uporablja v Osijeku grozijo neznanci. Grožnje so izražene s tem, da naj "drži gobec, da ima v Sloveniji [...], ker da se jim lahko kaj naredi". V nadaljevanju Balent pove, da so grožnje izrečene v slovenskem jeziku, z ljubljanskim dialektom.

Pozanimal se je že pri direktorju HTP v Osijeku, ki pa mu je povedal, da prihajajo telefonski klici iz Slovenije.

Nato izrazi začudenje, ker ni naredil ničesar takega, da bi moral biti zaradi tega tiho. Edina stvar zaradi katere bi mu lahko kdo grozil oz. ga opozarjal na molčečnost je bila, ko je konec meseca Oktobra ali začetku meseca Novembra posredoval pri navezi stikov med Glavašem, ki je sedaj župan mesta Osijek in Janezom Janšo. Za posredovanje ga je prosil Glavaš, ki mu je omenil, da se gre za orožje. Dejansko je bil v tistem času Osijek in ta del Hrvaške izpostavljen vojaškim pritiskom takratne JLA.

Sam je nato dejansko navezal stik z Janezom Janšo, se dogovoril z njim, da pride Glavaš v Ljubljano, kamor ga je dejansko tudi pripeljal. Glavaš je nato ostal v predverju zgradbe MNZ, kamor ga je prišel iskat nek Borstnar, ki je bil nek načelnik na MO. Kolikor je njemu znano je GLAVAŠA odpeljak k Janši. O čem so se dogovarjali njemu konkretno ni znano, mu pa je Glavaš kmalu zatem dejal, da je zadevo uredil.

Takrat je s seboj pripeljal v Slovenijo Grubič Ivana, Katalič Vesno in [...]. Pripeljali so se s kombijem. Vse te ljudi je sam nato namesil oz. odpeljal v samski dom SCT v Ljubljani.

S tem v zvezi povezuje tudi dejstvo, da so ga že klicali različni novinarji, ki so se zanimali za njega, zaradi česar domneva, da o tem ve še kdo drug. Med drugimi ga je klical in [...] ga prosil za razgovor oz. intervju tudi novinar Dela [...].

Več o zadevi ni vedel povedati.

PUOLjubo Pirkovič

***

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA URAD KRIMINALISTIČNE SLUŽBE

Številka: 22/4-4

Datum: 11.11.1994

TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI ENOTA LJUBLJANA PREISKOVALNI SODNIK

ZADEVA: ANDREJ LOVŠIN - SUM STORITVE KAZNIVIH DEJANJ ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA ALI URADNIH LISTIN PO ČLENU 191/3 KZ RS IN PONAREDITVE ALI UNIČENJA URADNE LISTINE, KNJIGE ALI SPISA PO ČLENU 193/2 KZ RS - ZAPROSILO ZA ODREDBO O HIŠNI PREISKAVI

Predlagamo vam, da na podlagi 1. odstavka 156. člena, 3. odstavka 162. člena in 1. odstavka 206. člena ZKP v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona R Slovenije izdate odredbo o hišni preiskavi, ki jo bomo opravili pri LOVŠIN Andreju, roj. [...] v [...], stalno prijavljen za bivanje na naslovu [...], zaposlen v podjetju Intergama d.o.o. Ljubljana, Pražakova ulica št. 4, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih listin po členu 191/3 KZ RS in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige ali spisa po čl. 193/2 KZ R Slovenije v zvezi 4. členom Ustavnega zakona R Slovenije. Objekti, ki jih nameravamo preiskati so:

- stanovanjska hiša na naslovu [...], kjer je prijavljen za bivanje Lovšin Andrej,

- stanovanje na naslovu [...], kjer se Lovšin večino časa zadržuje,

- nedograjeno stanovanjsko hišo na območju Šišenskega hriba v Ljubljani, katero gradi Lovšin,

- prostore, ki jih v podjetju Intergama d.o.o., na Pražakovi št.4 v Ljubljani uporablja;

- vse ostale prostore in objekte, ki jih uporablja Lovšin vključojoč jadrnice- jahte HILLBROOK I in HILLBROOK II, katere naj bi tudi uporabljal Lovšin.

Preiskavo bomo opravili dne 14.11.1994.

OBRAZLOŽITEV

Z zbiranjem obvestil smo v sodelovanju z Varnostnim organom Ministrstva za obrambo RS ugotovili, da obstaja sum, da je Andrej Lovšin kot uradna oseba zlorabil svoj uradni položaj direktorja Varnostnega organa v Ministrstvu za obrambo R Slovenije z namenom, da pridobi protipravno premoženjsko korist Čelec Marjanu iz Vrhnike, stanuje Stara Vrhnika št. 2. V ta namen je meseca Oktobra 1991 preko svojih podrejenih izročil Čelcu 1.000.000 DEM gotovine , katere naj bi uporabil za nakup orožja na Cipru. V začetni fazi posla so pri dogovorih sodelovali tudi predstavniki VOMO RS. Tudi pri samem polaganju denarja na bančni račun v Avstriji so sodelovali predstavniki VOMO RS, kasneje pa dobavitelj ni izpolnil dogovorjene obveznosti, temveč je denar zadržal. Čelcu je bil izročen denar z namenom, da si pridobi določeno premoženjsko korist, ki bi nastala , če bi bil posel uspešno izveden. Pri tem pa je prišlo do omenjenega zapleta, zaradi česar je bilo MO RS dejansko oškodovano za 880.000 DEM.

Nadalje je LOVŠIN utemeljeno osumljen, da je kot direktor VOMO RS na Bank für Kärtnen und Steiermark dne 17.09.1991 vplačal večje število osebnih vozil pri različnih avstrijskih trgovcih z vozili, katera so bila nato uvožena za potrebe Ministrstva za obrambo R Slovenije. Med njimi je bilo vplačano tudi vozilo znamke Ford Escort 1,6 CLX in sicer pri firmi KAPOSI Gmbh iz Celovca in sicer v višini 121.130 ATS. Omenjeno vozilo je bilo nato brezplačno izročeno hrvaškemu državljanu Horvat Zlatku iz Varaždina. Slednji ga je uvozil na Hrvaško in ga nato izročil CIMERMAN Francu stanuje Veliki vrh pri Šmarju št.63, občina Grosuplje, ki je zaposlen v Varnostnem organu Ministrstva za obrambo, katera predstojnik je bil LOVŠIN. Glede na dejstvo, da gre za isto vozilo, ki ga je nato Cimerman registriral kot svojega obstaja utemeljen sum, da je pri tem LOVŠIN izrabil svoj uradni položaj ter Cimermanu pridobil protipravno premoženjsko korist.

LOVŠIN Andrej je nadalje utemeljeno osumljen, da je kot uradna oseba uničil ali skril uradne listine, knjige ali spise, ki so se hranili na Varnostnem organu Ministrstva za obrambo RS. V letu 1991 in 1992 je bilo pri različnih prodajalcih v Sloveniji in tujini kupljeno za okoli 1.300.000 DEM različne tehnične opreme in sredstev, ki so bila nato prepeljana v prostore VOMO, ter dana v uporabo. Pri tem pa ustreznim službam ni bila izročena dokumentacija, kot so računi, dobavnice, uvozna carinska dokumentacija in drugo, tako, da ni bilo mogoče zadostiti predpisom, ki jih za uporabo in evidenco osnovnih sredstev predpisuje Zakon o računovodstvu in drugi pozitivni predpisi.

Pri hišni preiskavi bomo iskali prevsem dokumentacijo in druge predmete, na podlagi katere bomo lahko dokazovali opisane in eventualne druge nezakonite aktivnosti Lovšina.

Jakob Demšar, dipl. iur.NAČELNIK UKSGlavni krim. inšpektor