"Državno tožilstvo obvešča javnost o stanju posamezne zadeve, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. V fazi predkazenskega postopka, v kateri je ta primer, vsako obveščanje javnosti o njegovi vsebini škoduje interesom postopka," so nam včeraj sporočili iz specializiranega oddelka vrhovnega državnega tožilstva, ki je skrbnik policijskega poročila. "Na državnem tožilstvu javnost obveščamo skladno z zakonom o državnem tožilstvu. O predkazenskem postopku ne obveščamo javnosti, prav tako ne objavljamo dokumentov, ki so del predkazenskega postopka," so svojo odločitev pojasnili na tožilstvu in ponovno poudarili, da informacije, ki so se pojavile v medijih, niso prišle s tožilstva. V mislih so imeli podatke, po katerih naj bi preiskovalci na Oražnovi ulici 11 v Ljubljani našli sledi krvi, ki ne pripada niti umrlemu Saši Baričeviču niti ranjenemu policistu, ampak tretji osebi.
Na policiji so sicer izrazili začudenje nad načinom vodenja in obveščanja o preiskavi, ki je pod okriljem specializiranega oddelka vrhovnega državnega tožilstva. Hkrati so namignili, da policija nima nič proti, če bi državno tožilstvo kot skrbnik poročila ob upoštevanju varstva osebnih podatkov pred javnostjo v celoti razgrnilo podatke iz poročila. Včeraj pa so dodali, da je ta odločitev odvisna le od pristojnih na tožilstvu. "Državno tožilstvo je skrbnik poročila, ki ga je v zvezi z zadevo Baričevič pripravila policija, in je tudi kot gospodar predkazenskega postopka tisto, ki se mora odločiti, ali bo dopustilo, da se javnost seznani z gradivom ali ne," je pojasnila Vesna Drole, tiskovna predstavnica policije.
