Fant je zbegan tekal po ulici in klical očeta. Zaman. Panika je bila vse večja. Kmalu je postalo jasno, da je potres razdejal Idrijo, začela se je obsežna reševalna akcija, sirena pa je naznanila katastrofo. "Oskrbljenih je 28 težje poškodovanih ponesrečencev, 18 jih je laže poškodovanih, doslej je znana ena žrtev," je bil uro in pol po potresu jedrnat poveljnik idrijske civilne zaščite Ivan Jereb.

Če na ulicah ne bi bilo številnih gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali popotresno reševalno vajo, bi se zdelo, da gre zares. A je šlo za vajo z več kot 350 reševalci in ponesrečenci, s katero so se v Idriji spomnili na petstoletnico doslej najhujšega potresa na slovenskih tleh. Namišljeni potres je razdejal staro mestno jedro Idrije in pretrgal vse komunikacijske zveze. Stik s svetom so vzpostavili radioamaterji. V rudniku so ostali ujeti rudarji, iz zasutega rova so jih skozi pomožne rove reševali jamski reševalci in rudniška reševalna četa. Na Mestnem trgu so bili na podstrešju ujeti otroci. "Najtežje je bilo reševanje na Mestnem trgu. Gre za širok kompleks strnjenih visokonadstropnih hiš. Ljudje so ostali ujeti tudi v kletnih prostorih, delo pa je dodatno otežil požar," je ob koncu vaje razmere opisal poveljnik civilne zaščite Jereb.

Z njo so idrijski gasilci in civilna zaščita želeli preveriti usposobljenost enot za prvo reševanje takoj po potresu ali, kot je dejal koordinator reševalne vaje Andrej Jereb, "kako se v najkrajšem času organizirati, da ekipe čim bolj uspešno delujejo na terenu". "Koliko je bilo to dejansko uspešno, bo pokazala analiza, menim pa, da nam bo vaja dala mnoga znanja, kaj ohraniti in kaj spremeniti," pravi Andrej Jereb. "Že zdaj je jasno, da smo najbolj šibki pri reševanju z višin," je komentiral poveljnik civilne zaščite. Zato so na pomoč poklicali policijsko helikoptersko enoto, ki je reševala ponesrečence s streh. Vaja je bila poučna tudi za več kot sto mladih statistov. "Dobro je sodelovati v takšni akciji, saj se naučiš veliko pametneje reagirati, če bi se to resnično zgodilo," je bila nad vajo navdušena dijakinja prvega letnika Nives Sedej, ki so jo gorski reševalci po vrvi rešili z zgornjih nadstropij stanovanjskega bloka. Jerica Kašca, upokojena učiteljica prve pomoči, se je komaj zadržala, da ni priskočila na pomoč. "Ko sem gledala, bi tudi sama priskočila na pomoč in rekla, 'nikar ne delajte tega tako, naredite to nekoliko drugače'. Take vaje so zelo dobrodošle in vidi se, kako pomembno je obnavljati znanje prve pomoči." Vajo sta si ogledala tudi ministra Roko Žarnić in Ljubica Jelušič in jo ocenila kot "skrajno profesionalno", prostovoljcem pa se zahvalila za trud. "Teh stvari ni mogoče delati za denar, ampak za dušo," je bil jasen Žarnić. Ker bodo krčenje proračuna delno občutili tudi v sistemu zaščite in reševanja, ministrica zato vidi rešitev prav v dobro usposobljenih prostovoljcih, ki "z veliko mero tovarištva in zanesenjaštva delajo za dobro drugih". Tudi gledalci sobotne vaje so imeli priložnost postati del reševalne ekipe, a ko so jih gasilci prosili za pomoč, so dobili od njih samo sramežljive nasmeške. Mogoče je pa res čas, kot pravi minister za okolje, da znova obudimo akcije "nič nas ne sme presenetiti."