T2 namreč nujno potrebuje sveža sredstva, ali prek dokapitalizacije s strani lastnika ali pa prek konverzije terjatev upnikov v kapital, kar bi ga rešilo pred insolventnostjo. V nasprotnem primeru si lahko banke, Gratel in ostali upniki iz stečajne mase obetajo le okoli sto milijonov evrov.

Zvon pred stečajem

Danes je že jasno, da bo Zvon Ena Holding, če se čudežno ne najde vlagatelj, ki bi mu prinesel zajetna sveža sredstva (tudi za dokapitalizacijo T2), izgubil T2 in s tem svojo edino rešilno bilko pred lastnim stečajem. Časa naj bi imel do srede, danes pa naj bi se sestali bančniki na NLB, čemur bo nato sledil tudi sestanek s predstavniki holdinga, ki je posredno v lasti mariborske nadškofije.

Da bi se rešili insolventnosti, so v T2 ocenili, da bi se morali s prisilno poravnavo razdolžiti za visokih 125 milijonov evrov. Ker zdajšnji upniki nasprotujejo odpisu dolgov (po prvem predlogu bi dobili vrnjenih 34,6 odstotka), bo rešitev temeljila na konverziji terjatev v kapital družbe. Kot je povedal predsednik upniškega odbora T2 Gorazd Tršan (Gratel), omenjeno rešitev načelno podpira 22 upnikov na čelu z Gratelom, ki imajo skupno za 88 milijonov evrov terjatev.

Gratel novi lastnik?

Skupščina, ki bi omogočila vstop novih lastnikov v T2, bo že prihodnji ponedeljek. Ker ne gre verjeti, da bodo v Zvonu potrdili predlog, s katerim bi izgubili naložbo, v katero so do danes vložili 120 milijonov evrov, na njeni prodaji (leta 2015) pa temelji tudi njihova sanacija, bosta NLB in Gratel najverjetneje morala uporabiti institut, ki ga dopušča junija lani spremenjena insolvenčna zakonodaja in ki so ga prvi uporabili upniki Alposa. Gre za razlastitev obstoječih lastnikov prek zmanjšanja kapitala (kritje prejšnjih izgub) in nato dokapitalizacijo s strani upnikov.

Ker NLB po trditvah naših virov ne zanima ničesar drugega kot vračilo vseh 120 milijonov evrov sindiciranega posojila, ki jih je T2 dobil pri konzorciju bank (delež NLB je 80-milijonski), bi tako lastnik T2 postal kar Gratela Jurija Krča, ki je eden najbogatejših Slovencev postal ravno z gradnjo telekomunikacijskega omrežja za T2.

NLB prepustila vpliv Krču

Še največ vprašanj in dilem odpira odločitev NLB, da v prisilni poravnavi T2 ne prijavi svojih (nezavarovanih) terjatev in usodo sanacije T2 v celoti prepusti Gratelu. Državna banka, ki je visoko izpostavljena tudi do Zvona Ena Holdinga, se je namreč odločila vztrajati, da so terjatve bank v celoti zavarovane s hipoteko na optičnem omrežju in opremi, pa čeprav je nedavno narejena cenitev premoženja T2 ugotovila, da je predmet zastave po novem vreden zgolj še 45 milijonov evrov. Banke bi morale biti tako v ostalem delu terjatve obravnavane kot navadne upnice in biti poplačane sorazmerno z ostalimi upniki.

Seveda so tudi nasprotna mnenja pravnikov, ki pritrjujejo NLB, da bo posojilo v celoti vrnjeno oziroma ni ogroženo, vendar te temeljijo na domnevi, da T2 ne more delovati brez omrežja, na katerem imajo zastavno pravico. Ni namreč izključeno, da ne bi T2 po tem, ko bi prisilna poravnava uspela, tega omrežja enostavno prepustil bankam, ki bi se sicer deloma poplačale, za vračilo preostanka pa bi bili enaki pogoji kot za druge navadne upnike. Zaradi tega je večina udeležencev v procesu reševanja T2 verjela, da bo NLB prijavila za 79 milijonov evrov navadnih terjatev.

Ker pa tega ni storila, se je odpovedala pravici glasovanja v prisilni poravnavi. Glede na to, da so bile Gratelu (in sestrski družbi Lokainvest) priznane terjatve v višini kar 80 milijonov evrov, bo tako imel Krč več kot dovolj glasov, da sam odloči izid prisilne poravnave. Medtem ko številni opozarjajo, da je poteza NLB tvegana, pa naj bi slednja računala na dejstvo, da se je Gratel v zadnjih nekaj letih, ko mu T2 ni plačeval, moral visoko zadolžiti ravno pri bankah. Prav medsebojna odvisnost med bankami, T2 in Gratelom bi lahko pojasnila, zakaj Gratel, ki je imel že leta 2008 za čez 60 milijonov evrov zapadlih terjatev, ki se naslednje leto niso kaj dosti zmanjšale, teh ni nikoli slabil oziroma se je uspešno izogibal insolvenčnim postopkom. Gratel ima sicer že dva tedna blokirane vse račune.

tomaz.modic@dnevnik.si