"Veličina New Yorka je bila od nekdaj vezana na vodo, toda na neki točki je naše mesto dobesedno, a tudi v prenesenem pomenu besede, svojemu obrežju in obalam obrnilo hrbet," je dejala Cristina C. Quinn, tiskovna predstavnica mestne uprave. "Odločili smo se, da bomo našim obalam ponovno razprli roke. Tokrat na strateški in bolj pameten način," je še dodala Quinnova, ko je pred nekaj dnevi predstavila projekt Vizija 2020. Projekt je zapuščina, s katero se želi Bloomberg po koncu svojega zadnjega mandata posloviti od mesta.

Recesija dobra vsaj za nekaj

Preteklo desetletje ni bilo lahko. New York so napadli zračni pirati, nato korupcija in finančne špekulacije. Sledil je finančni zlom newyorške borze. Eno najbolj živahnih mest na svetu, ki nikoli ne leže k spanju, se tudi dve leti kasneje še vedno otepa recesije. Edina velika nova zgradba, ki je, dostojna staremu slovesu, v preteklem desetletju zrasla na območju Manhattna, je nebotičnik italijanskega arhitekta Renza Piana. Vanj se je pred nekaj leti preselil New York Times. Časnik se zdaj bori za preživetje. Wall Street je pred nekaj tedni kupil Deutsche Borse.

"Toda recesija je vsaj za nekaj dobra. Ustavila je številne zazidalne načrte, omogočila je, da smo z našo pobudo preprečili nadaljnje cementiranje obale in okrepili zaščito mestnih površin," trdi Ronald Lewis, predsednik in vodja uprave Metropolitan Waterfront Alliance (MWA), združenja 500 podjetij, organizacij, ustanov in društev, ki dihajo in živijo od voda, ki oblivajo veliko jabolko. MWA, ki je bil velik nasprotnik mestne uprave, zdaj hvali župana Bloomberga.

"Naš projekt bo v naslednjih desetih letih postal najobsežnejša transformacija urbanega obrežja na svetu," je med predstavitvijo novega projekta za oživitev New Yorka dejal njegov župan. Bloomberg je poudaril, da je obrežje Manhattna (836 kilometrov) daljše kot obrežja San Francisca, Seattla, Chicaga in Portlanda skupaj.

Vrnitev kopalcev, zakaj pa ne

Recesija je New York prisilila v to, da je svoj pogled umaknil z neba. Pobuda civilne družbe ter podjetni župan Bloomberg sta naredila ostalo: izmislila sta si gradnjo novega mestnega območja in ga imenovala Obrežje (Waterfront Borough). Seveda gre za imaginarno okrožje, kajti projekt ne predvideva drugega kot konsolidacijo in integracijo že v preteklosti sprejetih projektov in načrtov. Mestna uprava jim zdaj dodaja nove, z obstoječimi jih skuša povezati v celoto. Tako naj bi na obalah Manhattna, na drugi strani v Queensu, v Brooklynu in v Bronxu nastali parki, integrirane zelene površine, pa tudi stanovanjska naselja, ki se bodo za razliko od preteklosti zlivala z vodno gladino. Konec je zidu podobnim naseljem iz stolpnic, ki mestu zapirajo dostop do njegovih obal, konec je industrijskih con, ki v reke bruhajo odpadne vode. East River in Hudson naj bi z novim obsežnim omrežjem čistilnih naprav postala dostopna veslačem in jadralcem ter, zakaj pa ne, pravijo mestni očetje, tudi plavalcem.

Projekt Vizija 2020 poleg tega predvideva posodobitev in okrepitev obstoječe infrastrukture vodnega transporta, s katerim naj bi s cestišč na območju New Yorka umaknili veliko število tovornjakov. Med 130 projekti je tudi načrt potenciranja javnega transporta na vodi, revitalizacija celotnega obrežja 8-milijonskega mesta. Za prebivalce New Yorka bo voda postala del njihovega vsakdanjega življenja, je dejal Bloomberg.