S tem ko zgodaj odkrijemo in zdravimo kronično ledvično bolezen, lahko ne samo upočasnimo ali celo zaustavimo napredovanje te bolezni, pač pa vplivamo tudi na razvoj srčno-žilnih bolezni in znižamo s tem povezano obolevnost in umrljivost. To je tudi sporočilo letošnjega svetovnega dneva ledvic, ki ga obeležujemo 10. marca
Kronična ledvična bolezen se kaže se kot povečano izločanje beljakovin ali rdečih krvničk s sečem ali kot slabše ledvično delovanje, ki traja tri ali več mesecev, pojasnjuje doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. V Evropi in ZDA ocenjujejo, da ima kronično ledvično bolezen kar vsaka deseta odrasla oseba, kar za Slovenijo pomeni več kot 140.000 ljudi.
Ledvice odražajo to, kar se dogaja v telesu
„Kronična ledvična bolezen je večinoma posledica drugih stanj in ledvice odražajo to, kar se sicer dogaja v telesu. Redkeje je kronična ledvična bolezen posledica "pravih" ledvičnih bolezni, ki jih odkrivamo na primer s punkcijo ledvic," je pojasnila nefrologinja.
Vzrok so večinoma znane bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, ki se kažejo kot angina pektoris, srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap ali motnje arterijskega krvnega pretoka spodnjih okončin. To so bolezni sodobnega načina življenja, povezane z nepravilno prehrano, debelostjo in telesno nedejavnostjo. Pogosteje zbolevajo predebeli ljudje, kadilci in starejši od 60 let.
Pešanje ledvic ne boli
Težava je, ker kronična ledvična bolezen poteka tiho. Razen zvišanega krvnega tlaka bolniki večinoma nimajo nobenih težav. Če si krvnega tlaka nikoli ne pomerijo, se zgodi, da obiščejo zdravnika šele takrat, ko jim je slabo, bruhajo, imajo drisko, težko sapo in otekajo, ker ledvice že skoraj odpovejo in ne morejo izločiti vode in presnovkov iz telesa.
"Če do takrat preživijo", nadaljuje Lindičeva. Pri kronični ledvični bolezni je namreč problem prezgodnje pospešeno "staranje žil" oz. ateroskleroza. Bolezni srca in ožilja so zato pri ledvičnih bolnikih zelo pogoste in vzrok za njihovo kar 20 do 30-krat večjo smrtnost. „Večina bolnikov s kronično ledvično boleznijo tako umre, še preden nastane ledvična odpoved in bi potrebovali zdravljenje z dializo ali presaditvijo ledvice," opozarja.
Pomembno odkrivanje beljakovin v seču
Zato je pomembno, da ledvično bolezen zgodaj odkrijemo. To je mogoče storiti zelo enostavno, in sicer z določitvijo beljakovin v vzorcu seča. „Preiskava seča nič ne boli, človek zgolj da vodo, dostopna je v vsakem zdravstvenem domu in se lahko s posebnimi testnimi lističi opravi celo doma, kadar je to potrebno," pojasni Lindičeva. Če je test pozitiven, govorimo o povečanem izločanju beljakovin s sečem ali o proteinuriji. Proteinurija se pojavi že, ko ledvice še normalno delujejo. Je eden prvih znakov ledvične okvare in hkrati pospešene ateroskleroze.
Druga preiskava je koncentracija kreatinina v krvi, iz katerega se izračuna, kako hitro se kri v ledvičnih telescih (glomerulih) očisti ali filtrira. Izvidu rečejo ocena glomerulne filtracije. Če je manjša od 60 mililitrov na minuto, je prisotna pomembna ledvična okvara in večja srčno-žilna ogroženost. Tretja preiskava je meritev krvnega tlaka, saj ima zvišanega večina ljudi s kronično ledvično boleznijo.
Nefrologi priporočajo, da opravijo preiskavo določanja beljakovin v vzorcu seča in oceno glomerulne filtracije enkrat letno vsi ljudje, ki se zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, katerekoli srčno-žilne bolezni in starejši od 60 let. Jelka Lindič ocenjuje, da pri skupinah ljudi z največjim tveganjem za razvoj kronične ledvične bolezni zdravniki te preiskave večinoma že redno opravljajo. Edina skupina, pri kateri morda temu ni tako, so starejši od 60 let, ki se počutijo zdrave, čeprav niso, in zato ne iščejo zdravniške pomoči. Če so izvidi normalni, se preiskave ponovijo čez leto dni. Če izvidi kažejo na ledvično bolezen, skušajo ugotoviti vzrok bolezni, prav tako je pri bolniku treba urediti krvni tlak, da ne presega 130/80 mmHg, in z zdravili zmanjšati količino beljakovin v seču in nivo holesterola v krvi. Takrat je tudi že čas za ostale ukrepe, ki zmanjšajo srčno-žilno ogroženost.
Ledvice so okno v srce
Osnovna preiskava s testnim lističem, ki pokaže, ali so v seču beljakovine, je presejalna, pojasnjuje zdravnica. To pomeni, da morajo ta rezultat vedno preveriti z natančnejšo preiskavo. Test ponovijo trikrat in če sta dva pozitivna, zaključijo, da gre res za prisotnost bolezni. To seveda ne pomeni, da bo pri vsakem bolniku kronično ledvična bolezen napredovala v ledvično odpoved in bo bolnik potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice, saj lahko z ustreznim zdravljenjem napredovanje ledvične bolezni upočasnijo. Bolnikov s konično ledvično odpovedjo je v Sloveniji trenutno okoli 2000.
„Šele v zadnjih letih se je izkazalo, kako zelo je pomembno odkrivanje prisotnosti beljakovin v seču. Danes vemo, da je za oceno ogroženosti zaradi bolezni srca in ožilja bolj smiselno opraviti preiskavo seča in iskati beljakovine, kot pa opraviti samo krvno preiskavo, kjer določamo kreatinin za oceno glomerulne filtracije. Beljakovine so v seču prisotne veliko prej, kot se na krvi pozna, da ledvice slabše delujejo. Beljakovine v seču so jasen znak, da so žile po telesu prizadete in da je prisotna srčno-žilna bolezen. Tako so ledvice okno v srce, in če zdravimo ledvice, čuvamo tudi srce," je zaključila Jelka Lindič.
