"Dobro jutro, James (James Carney je Obamov tiskovni predstavnik). Kavo bi in kosmiče." "Gospod predsednik, ni časa. V Tuniziji je revolucija. Drhal na ulici hoče glavo predsednika Ben Alija! Treba bo dati izjavo medijem." "Ben Ali? Tunizija? Mi ne potegne. Kaj pa imamo mi s Tunizijo?" "Nič. Je bolj francoski problem. Ampak, oblast je ukinila internet!" "Sranje! Se jim je zmešalo? Ampak sem v pižami!" "Nič ne de. Za govorniškim pultom se ne vidi. Greva, tecite!" "Pa kaj naj jim povem?" "Klasiko!" "Odlično, to znam."

"Spoštovani novinarji, predsednik ZDA!" "Dogodki v Tuniziji so zaskrbljujoči. Predsednik Ben Ali naj pripravi reforme. Ljudje naj reforme podprejo. Policija naj ne tepe ljudi. Ljudje naj ne tepejo predsednika, to ni demokratično. ZDA podpirajo Tunizijo. Pa takoj vrnite internet!" Naslednje jutro v Beli hiši. "Dobro jutro, James, jaz bi kavo pa..." "Ni časa, gospod Obama." "Kaj je spet?" "Ben Ali je pobegnil!" "Super, en problem manj. Pa internet?" "Spet dela." "Krasno, peljem otroka v šolo." "Ne, imate tiskovno. V Egiptu je norišnica. Hočejo Mubarakovo glavo. Ukinili so internet!" "Že spet. Sranje. Pa naj se Francozi ukvarjajo z njimi!" "Ne gre, Egipt je naš." "A? Saj res. Kaj naj rečem na tiskovki? Klasiko?" "Ne, klasiko je porabila že Hillary Clinton, ko ste vi še spali. Rekla je, da do demokracije vodijo različne poti. Egipčani naj izberejo mirno pot." "Presneto ženšče! Ukradla mi je izvirne misli. Moram reči možu Billu, naj jo malce privije, umiri. Zdaj si moram izmisliti nekaj novega. A igrajo v Egiptu bejzbol?" "Žal ne!" "Kakšna brezvezna država!" "Gospodje novinarji, predsednik ZDA, Obama!" "ZDA so prijatelj egiptovskega ljudstva. ZDA so prijatelj egiptovskega predsednika Mubaraka. ZDA so prijatelj egiptovske armade. Torej smo vsi prijatelji, prijatelji pa se usedejo in pogovorijo. Mubarak naj bo še malo predsednik, ampak naj obljubi demokracijo, armada naj pripravi reforme, narod naj se zresni, izvaja reforme in začne delati, vsi pa naj se odpovedo nasilju. In, presneto, vrnite internet in telefonijo. A se zavedate, kakšno izgubo s tem delate ZDA?!" "Dobro jutro, gospod predsednik. Čas je za tiskovno konferenco!" "James, zdaj me že živciraš. Včeraj sem že vse povedal. Kaj bi zdaj?" "Egipčani vztrajajo, da Mubarak mora oditi!" "Mater sto mater, kakšen siten narod. Pa naj gre že enkrat!" "Ne more, Hillary je pravkar rekla, da naj ostane še do septembra." "Spet ona! Saj mi sploh ne pusti do besede. No, ja, se bom že česa domislil." "Gospodje in dame, predsednik Obama!"

"Kot predsednik ZDA svetujem Mubaraku, naj demokratično del oblasti prenese na šefa tajne službe, del oblasti na generale, del na policijo, parlament naj na hitro ukine in tako del pooblastil dobi nazaj, Egipčani pa naj prevzamejo odgovornost za mir in demokracijo in naj bodo potrpežljivi uvidevni z Mubarakom, kajti pravica na koncu vedno zmaga. Vsaj v filmih z Johnom Waynom. Bujrum!"

"Gospod predsednik, dober večer, James tukaj!" "James, daj mi mir. Masiram stopala ženi, otrokom pišem domačo nalogo in gledam super bowl." "Imate tiskovko, Mubarak je odstopil in pobegnil v Šarm el Šejk!" "Tam je pa lepo. Okej, bom povedal isto kot včeraj." "To ne gre, situacija je čisto drugačna." "Ta Egipt mi že preseda. Pošlji samo sporočilo za javnost, da Bela hiša čestita egiptovskemu ljudstvu in Mubaraku na skupni demokratični zmagi. Važno je, da imajo internet." "Gospod predsednik!" "James, ura je dve po polnoči!" "Oprostite, v Jordaniji demonstrirajo, a internet še dela! Čez pol ure imate izjavo po radiu!"

"Državljani Jordanije, spoštovani kralj Abdulah, ZDA vas podpirajo na vaši demokratični poti reform, karkoli že to pomeni!" "Odlično, gospod predsednik, pa še Hillary ste prehiteli! Mimogrede, ob osmih zjutraj imate srečanje z novinarji. Zvedeli smo, da demonstrirajo v Iranu." "Proti meni ali proti Ahmadinedžadu?" "Proti obema!" "Gospodje novinarji, obsojamo iranski tiranski režim, Irancem pa sporočamo, da smo z njimi in naj protestirajo do končne zmage ne glede na žrtve oziroma vse dokler jim ne vklopijo interneta! Če pa bodo še naprej pljuvali po ZDA, bomo poostrili sankcije!" "Gospod predsednik, Bill Murray, novinar CBS news, v Bahrajnu je policija menda ubila štiri demonstrante. Vaš komentar?" Obama šepetaje: "James, Bahrajn?" "Žepna zalivska državica, a pozor, tam je zasidrano naše vojaško ladjevje!" "Glede Bahrajna Bela hiša odločno podpira reforme, kralja Hamada bin Iso Kalifa in ljudstvo, ne pa premierja Kalifa bin Salman al Kalifa in še nekaterih, katerih imen se zdaj ne spomnim. Vzor naj jim bodo demokracije, kot so Savdska Arabija, Oman, Katar, Muskat, pa naše ladje pustite pri miru. In internet tudi!"

"Dober večer, gospod Obama, oprostite, da motim pri večerni molitvi. Imamo situacijo v Libiji." "James, vrgel ti bom copat v glavo! Koga moramo zdaj podpreti?" "Ni jasno. Imajo nafto, niso pa nam všeč ne predsednik Gadafi ne Libijci." "Okej, napišite, da Bela hiša odločno podpira vsako rešitev, za katero se skupaj odločita Gadafi in narod." "Super. Izvirno, sveže!" "James, prosim, da me ne budiš več pred osmo zjutraj!"

"Gospod Obama, ura je šest. Imate srečanje s premierjem Slovenije." "Ej, James, poln kufer imam teh Arabcev!" "Ne, to je Evropa!" "Shit! Vse sem zabrkljal. Vem, Slovenija, saj sem celo noč študiral 362 strani gradiva o Pahorju. Imam tudi izjavo za medije. 'Jaz in ZDA podpiramo mirne reforme, ki jih terjajo slovenski narod, slovenska opozicija, koalicija in vlada predsednika Pahorja. Vzor naj jim bodo Tunizija, Iran in Egipt. In ne ugašajte interneta!' Bo šlo, James?" "Naravnost fantastično, gospod Obama!"