Študija v novi številki znanstvene revije Nature Neuroscience je ta zapleten proces osvetlila v novi luči. Doslej je bilo že znano, da se sveži spomini začasno shranijo v predel možganov, imenovan hipokampus, in da se ne "vtisnejo" v dolgoročni spomin takoj. Prav tako je že bilo znano, da reaktivacija teh spominov kmalu po učenju igra ključno vlogo pri njihovem dolgoročnem zapisu na možganski "trdi disk", neokorteks.

Zdaj pa so znanstveniki dokazali, da so sveže pridobljeni podatki precej ranljivi ob ponovni uporabi, če so možgani povsem budni. Tako je na primer za možgane dosti težje, da se prva pesmica vtisne v dolgoročnejši spomin, če se hkrati učite še drugo.

Presenetljivo odkritje

Znanstveniki univerze v nemškem Lübecku so najprej predvidevali, da so procesi pomnjenja med budno dobo podobni tudi med spanjem, nato pa so prišli do po svoje presenetljivih odkritij, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

V raziskavi je sodelovalo 24 prostovoljcev, ki so si morali zapomniti 15 parov kartic s slikami živali in vsakodnevnih predmetov. Pri tem so jih izpostavili tudi neprijetnemu vonju.

Petnajst minut kasneje so polovici sodelujočih naložili novo, podobno nalogo, tokrat z malo drugačnim vzorcem kartic. Tik pred tem pa so jih znova izpostavili enakemu smradu, kar naj bi sprožilo spomin na prvo vajo.

Ostalih 12 sodelujočih v raziskavi pa je po prvi vaji rahlo zadremalo, nato so jim še med dremežem spustili pod nos smrad, nakar so morali opraviti drugo vajo. Zatem pa so znanstveniki obe skupini preverili, kaj so si zapomnili.

"Človeški spomin je dinamičen"

Na presenečenje znanstvenikov se je "dremajoča" skupina izkazala precej bolje od tistih, ki so bili budni ves čas. Speči so v povprečju ohranili 85 odstotkov vzorcev, medtem ko so jih budni le 60 odstotkov.

Na podlagi teh raziskav so odkrili, da je že 40 minut spanca dovolj, da se bistveni podatki shranijo tako, da jih ni mogoče več zmotiti, je za AFP pojasnila Susanne Diekelmann z univerze v Lübecku. Ta dognanja pa bi lahko pomembno vplivala na procese učenja, predvsem na učenje jezikov, je dejala.

Pri tem je znanstvenica še opozorila, da procesov pomnjenja v možganih ne gre primerjati s procesi v računalnikih. "Človeški spomin je zelo dinamičen. Spomini niso statično 'arhivirani' v neokorteksu, ampak se vseskozi lahko spreminjajo zaradi različnih vplivov," je pojasnila.

Podobno je tudi pri ponovnem priklicu podatkov iz možganov. Ne gre za preprosto "branje" shranjenih podatkov ampak za "rekonstrukcijski proces, pri katerem lahko pride do sprememb in popačenj spominov," je še pojasnila Diekelmannova.