Ministrstvo za kmetijstvo je pričakovalo rast cen posameznih kmetijskih izdelkov, ker so kmetije v minulih letih delovale z izgubo, kar se še vedno nadaljuje, je na novinarski konferenci povedal Židan. Na področju pridelave mleka cene še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, pričakovana je bila tudi podražitev na področju mesa, "medtem ko za cene, ki so podivjale na področju žit, v tem trenutku ni enotne razlage", je pojasnil minister. Ugiba se, da so na ta trg stopili špekulanti.
Tako Slovenija kot EU sicer ugotavljata, da je prišlo do t. i. nepravičnosti porazdelitve dodane vrednosti. V Sloveniji v tem trenutku potekajo pogovori na ravni skupine, ki sta jo ustanovila kmetijsko in gospodarsko ministrstvo, v njej pa sodelujejo predstavniki potrošnikov, trgovine, živilske industrije in kmetijstva. "Cilj te skupine je, da skušamo podobno kot v nekaterih razvitih demokracijah EU priti do dogovornega kodeksa pravične porazdelitve," je povedal Židan.
Minister težave sicer vidi v nerazumno dolgih plačilnih rokih na področju, kjer gre hrana relativno hitro v prodajo. Plačilni roki ponekod dosežejo tudi 90 dni in več, medtem ko Židan meni, da ti roki ne bi smeli biti daljši do 30 dni. Težavo predstavljajo tudi marže, vendar država do teh podatkov nima dostopa. Proizvajalci po besedah Židana sicer ugotavljajo, da so marže v Sloveniji pogosto občutno višje kot v Srednji Evropi. "To pomeni, da je na ta način ogrožen interes potrošnika," je dejal Židan.
Neželene prakse med partnerji v obliki popustov in bonitet
Ministrstvo za kmetijstvo motijo tudi "v tem trenutku še dovoljene, vendar neželene prakse med posameznimi partnerji", na primer v obliki bonitet in popustov, je pojasnil Židan. Po njegovi oceni je sicer dobro, da v Sloveniji poteka razprava o definiciji pravične trgovine, ki je spoštljiva do potrošnika in proizvajalca hrane. Židan meni, da morajo biti plačilni roki v takšni trgovini dolgi 30 dni ali manj, marže morajo biti primerljive z maržami v Srednji Evropi, trgovina pa deluje na neto-neto načelu, kar pomeni, da proizvajalci nimajo dodatnih stroškov zaradi raznih bonitet ali super-rabatov.
Minister Židan je skupaj z glavno inšpektorico Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Sašo Dragar Milanovič ter generalno direktorico Veterinarske uprave RS Vido Čadonič Špelič danes predstavil tudi aktivnosti ministrstva in omenjenih organov na področju varnosti v prehranski verigi. Država je po besedah Židana dolžna vzpostaviti sistem varnosti v prehranski verigi in nadzirati njegovo izvajanje, odgovorna pa je tudi za izdajanje garancij tistim, ki so vključeni v pridelavo, predelavo in distribucijo hrane.
"Primarna in zlasti velika odgovornost je seveda na samih pridelovalcih, predelovalcih in distributerjih, ki so tako osebno kakor preko svojih organizacij odgovorni, da proizvajajo varno hrano," je opozoril minister. Kmetijsko ministrstvo, veterinarska uprava in kmetijski inšpektorat sicer povečujejo sredstva za analizo ter nadzor hrane in krme - leta 2009 so za to namenili nekaj manj kot 1,7 milijona evrov sredstev, lani 2,1 milijona evrov, letos pa za to načrtujejo približno 2,4 milijona evrov sredstev.
