Predlog novele zakona je včeraj znova obravnaval svet za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijskega ministra, in ker je dobil na mizo spet močno spremenjeno besedilo, zakona še nekaj časa ne bo v vladi, čeprav je premier Borut Pahor lani suvereno napovedal, da ga bo ministrski zbor sprejel 14. novembra 2010. Ena ključnih novosti v tem zakonu je ponovna uvedba odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Kdor bo želel v prihodnje pridobiti dovoljenje za gradnjo na kmetijskem zemljišču, bo torej moral plačati odškodnino za spremembo namembnosti, ki bo znašala povprečno deset evrov na kvadratni meter zemljišča, kmetijsko ministrstvo (MKGP) pa naj bi na tak način zbralo okoli 20 milijonov evrov na leto.

Denar naj bi porabilo namensko - za ukrepe kmetijske zemljiške politike (tudi za odpravljanje zaraščanja kmetijskih površin, saj jih je po zadnjih podatkih v zaraščanju dobrih 20.000 hektarjev) in za financiranje izdelave strokovnih podlag s področja kmetijstva, ki bodo občinam izhodišče za prostorsko načrtovanje na kmetijskih zemljiščih. Samo za strokovne podlage naj bi MKGP porabilo od 7,4 do 9,5 milijona evrov, zbranih z odškodninami od spremembe namembnosti.

Predlagatelj novega zakona ocenjuje, da bo ponovna uvedba plačila te odškodnine spodbuda za skrbnejše in racionalnejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ter usmerjanje gradnje na zemljišča z nižjim pridelovalnim potencialom. Spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna so bile namreč pogosto predlagane le zaradi povečanja vrednosti zemljišč, kajti ko kmetijsko zemljišče dobi status stavbnega, mu lahko cena poskoči tudi do petdesetkrat! Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se bo določila v znesku na kvadratni meter glede na boniteto kmetijskega zemljišča (razdeljena bodo v pet razredov), plačati pa jo bo moral investitor, ko bo oddal vlogo za pridobitev dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču. Brez plačila odškodnine gradbenega dovoljenja ne bo dobil. Odškodnina naj bi znašala povprečno deset evrov na kvadratni meter zemljišča, v posameznih primerih bo nižja, in sicer takrat, ko bodo na kmetijskem zemljišču nižje bonitete gradili objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti, ter kmetijske objekte ali objekte v javnem interesu lokalih skupnosti s področja športa, zdravstva, šolstva, znanosti, kulture, prometne, komunalne infrastrukture... V teh primerih naj bi renta od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča znašala 70 odstotkov predpisane odškodnine.