Toda stopimo korak nazaj. Kako izvedenci komentirajo razkritja diplomatskih dokumentov? "Wikileaks vidim kot pomemben korak k demokratizaciji področja zunanje politike in mednarodnih odnosov, ki je tradicionalno zaprto za širše sodelovanje zainteresiranih javnosti," je komentiral Simon Delakorda z inštituta za elektronsko participacijo. "Gre za lep primer strateške uporabe spletnih informacijsko komunikacijskih tehnologij pri širjenju informacij na globalnih ravni." Wikileaks, mimogrede, bi veljalo neposredno prevajati kot "hitro uhajanje". Informacij, kajpak. Wiki pomeni "hitro", leaks pa velja sloveniti kot "uhajanje". Nomen est omen, bi rekli latinisti. Ime ima pomen.
"Zdi se mi, da je zadeva za slovensko politično elito še posebno nerodna. Wikileaks je sicer objavil tudi druge ‚žgečkljive’ ocene ameriških diplomatov. Na primer, da naj bi imel turški premier Erdogan račune v tujini, ali da naj bi se Berlusconi dogovarjal za osebno provizijo pri pogodbi italijanske državne družbe ENI z Južnim tokom. Ampak te neprijetnosti so ameriški obveščevalci pobrali pri opoziciji, ki piše in govori še kaj hujšega. Slovenski nastop v Wikileaks izvira iz osebnih pogovorov premiera Boruta Pahorja z odpravnikom poslov, in slednji si ‚trgovanja’ najbrž ni izmislil," je razmišljal Mišo Alkalaj z Inštituta Jožef Stefan, ki pogosto komentira brez dlake na jeziku.
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
