Kot je danes v Ljubljani tudi spomnil Lukač, je akademija projekt Tehnološka avtocesta pripravila po zgledu nacionalnega konsenza za izgradnjo avtocest pred 30 leti. Sporočilo projekta je, da Slovenija s prenovljenim sistemom vrednotenja raziskovalnih dosežkov ter promocijo prepoznavnosti in ugleda v prihodnjih letih v inženirski poklic pritegne več mladih talentov ter vzpostavi platformo za trajnostni razvoj, temelječ na inovativnosti in na tehnoloških prebojih. Lukač je ob tem opozoril, da tehnološki razvoj v Sloveniji ne sme biti nekaj obrobnega, temveč mu je treba dati velik pomen. "Potreben je bistven premik, nacionalni konsenz, da bomo svojo prihodnost zgradili na kulturi inovativnosti in urejanju novega," je dodal.
Po Lukačevih besedah primerjava projekta Tehnološka avtocesta z RISS in NPVŠ kaže, da oba predloga nacionalnih strategij predstavljata korak v pravo smer. "RISS namreč postavlja izgradnjo celovitega inovacijskega sistema s konkurenčnim gospodarstvom z visoko dodano vrednostjo kot osnovni strateški cilj. Prav tako vodi k uravnoteževanju vrednotenja bazičnih in aplikativnih raziskav," je naklonjenost argumentiral predsednik akademije.
Gre za povsem preprosto motivacijsko shemo
Pri tem gre po njegovem za povsem preprosto motivacijsko shemo, in sicer, da "zdrava ekonomija uspeh meri tudi s prispevkom, ki ga ima posamezen raziskovalni dosežek za gospodarsko uspešnost podjetja ali države". Prav tako Lukač ugotavlja podobnost med projektom akademije in RISS, ko gre za spodbujanje razvojno-raziskovalne aktivnosti v gospodarstvu in spodbujanje nastajanja novih inovativnih podjetij.
Glede NPVŠ pa je prvi mož akademije dejal, da dokument v pomembni meri upošteva njihove analize in predloge, katerih cilj je prispevek k uravnoteženju sistema vrednot na eni strani ter odpravljanju povprečnosti in egalitarnosti v izobraževanju na drugi strani. Mednarodna konkurenčnost države namreč temelji tudi na "gradnji razvejanega izobraževanja, ki je prilagojeno tako gospodarstvu kot interesom in sposobnostim učencev, dijakov in študentov" ter na izobraževanju, ki bo posredovalo več znanja tistim, ki ga lahko obvladajo.
Akademija tudi z nekaj pomisleki
Akademija pa ima vendarle tudi nekaj pomislekov na obe predlagani strategiji. Ti so večinoma vezani na predlagane radikalne spremembe v raziskovalnem in izobraževalnem sistemu. "V akademiji razumemo razloge in cilje predlaganih reform. Toda strategija je dobra samo toliko, kolikor se lahko tudi realizira v praksi. Akademija zato osvetljuje tveganje, da za tako radikalne in hitre spremembe v Sloveniji ni ustreznega družbenega konsenza na eni strani in tudi ne finančnih sredstev na drugi," je pojasnil Lukač in dodal, da tako gospodarstvo kot akademska sfera potrebujeta stabilne pogoje delovanja, da pa velike spremembe to onemogočajo.
Prav zato akademija po Lukačevih besedah predlaga postopen, dvofazni pristop k uvajanju osnovnih izhodišč obeh strategij, pri čemer naj se v prvi fazi uvajanja sprememb v večji meri upošteva in izkoristi trenutne kvalitete v sistemu in v manjši meri kopira sistemske rešitve v drugih državah.
V prvi fazi bi morala Javna agencija za raziskovalno dejavnost po mnenju akademije spremeniti sistem vrednotenja kvalitete raziskovalcev (namesto mehanističnega štetja člankov in citatov bi se moralo izdelati vsebinsko evalvacijo doseženih rezultatov) in začeti objavljati ločene razpise tudi za usmerjene temeljne raziskave, katerih področja bi se določilo od spodaj navzgor (na ta način naj bi prišlo do mehkega usmerjanja raziskovalcev na področja, kjer so lahko kompetentni učitelji raziskovalcem v gospodarstvu).
Vpeljava zaposlovanja raziskovalcev?
Da bi se okrepilo sodelovanje med inštituti in univerzami, bi bilo treba vpeljati zaposlovanje raziskovalcev v programskih skupinah z možnostjo deljenega rednega delovnega razmerja; objaviti pa bi bilo treba še razpis za "pasovno financiranje", na katerega bi se bilo mogoče prijaviti zgolj z dokazom ustreznih rezultatov pri sodelovanju z gospodarstvom - brez konkretnih raziskovalnih projektov. Akademija poziva še k mehki uvedbi binarnosti na fakultetah (je proti ukinjanju obstoječih programov in je za njihovo bolj dosledno izvajanje) ter k poenostavitvi in manj birokratskem definiranju vsebine oz. poročil o izvajanju projektov v gospodarskih družbah.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič se je s Lukačem strinjal, da je treba za oba dokumenta doseči čim bolj visoko stopnjo konsenza. Obenem je poudaril, da je njuna prednost v tem, da sta dolgoročna in nista vezana zgolj na mandat aktualne vlade. Ponovil je tudi, da sta oblikovana tako, da ne bosta ostala zgolj mrtva črka na papirju, kot njuni predhodniki, in da predvidevata večji delež državnih sredstev za vlaganje v raziskave in razvoj (leta 2020 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda).
