Pretežni del sredstev (85 odstotkov) je prispevala EU iz evropskega socialnega sklada.
Posodabljanje gimnazije poteka v okviru dveh projektov ESS: projekta Posodobitev gimnazije in projekta Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov 2008-2010. Za oba skupaj sta EU in MŠŠ namenila 771.656 evrov. V obdobju od 2010 do 2013 bo zavod posodabljanje pouka nadaljeval prek projekta Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah - tudi za ta projekt so že odobrena evropska sredstva.
Mohorčič je poudaril, da posodabljanje pouka na zavodu vodijo drugače, kot so ga včasih: "Ne osredotočamo se več na predmete, temveč bolj na klimo in pripravljenost za delo. Na šolo gledamo kot na celoto, premike pa dosegamo tako, da za novosti najprej pridobimo ravnatelje, ki nato oblikujejo razvojne time in angažirajo učitelje."
Ključna cilja posodabljanja sta razvijanje novih didaktičnih pristopov in uvedba vsebinskih novosti, povezanih z razvojem strok, je povedala dr. Amalija Žakelj. V ta namen so za učitelje pripravili več kot 200 seminarjev, na katerih so govorili o izboljšavah projektnega in eksperimentalnega dela, o osmišljanju znanja, izvajanju izbirnosti, ki jo omogočajo učni načrti, in o tem, kako narediti pouk bolj avtentičen, učenci namreč mnogo raje rešujejo resnične kot umetne probleme. Teorijo, je povedala Žakljeva, kombinirajo s primeri iz pedagoške prakse. Na zavodu so oblikovali tudi mentorsko mrežo učiteljev in mrežo 27 predmetno-razvojnih skupin, ki jih sestavljajo svetovalci zavoda, univerzitetni profesorji in gimnazijski učitelji. V to je vključenih blizu 300 ljudi.
Po mnenju učiteljev - tako sta pokazali dve anketi - posodobljeni učni načrti najbolj prispevajo k ustreznejši rabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, omogočajo več izbirnosti, so bolj kompetenčno zasnovani in strokovno napredni, spodbujajo pa tudi k bolj sodelovalnemu učenju in k tesnejšim medpredmetnim povezavam. Sad razvijanja didaktičnih gradiv, je še povedala Žakljeva, je zbirka 25 didaktičnih priročnikov za učitelje večine predmetov, ki so za šole brezplačni. Na zavodu pričakujejo, da bo pouk z njihovo pomočjo bolj intelektualen oziroma bolj kritičen.
