Poizvedovanja pa kažejo, da bodo urbani aktivisti EPK brazdali na že delno zoranem polju, saj se tovrstne oblike lokalne samooskrbe že nekaj časa vzpostavljajo v Mariboru in tudi drugod po Sloveniji.

"Mi smo že pred časom začeli samoiniciativno uvajati ekološka živila v prehrano otrok," uvodoma pove Irena Čuruvija, predsednica skupnosti vrtcev Maribor. Lani so sklenili pogodbo z Združenjem za ekološko kmetovanje SV Slovenije, na podlagi katere nabavljajo sadje in zelenjavo, med javna naročila pa so dali tudi povpraševanje za nakup ekoloških mlečnih in mesnih izdelkov.

V Gradcu razliko v ceni krijeta mesto in država

Obseg nabav teh živil omejuje cena. Mariborski vrtci lahko za otroka namenijo največ 1,75 evra na dan. "Ekološki pridelki zato niso na jedilniku vsak dan, saj so v nekaterih primerih tudi za 100 odstotkov dražji od konvencionalno pridelane hrane," opozori Čuruvija. Z Mestne občine Maribor so sporočili, da je pristojni urad že pripravil predlog, po katerem bi dnevni strošek živil na otroka povečali na dva evra.

V bližnjem Gradcu v Avstriji imajo nekaj šol in vrtcev, kjer so uvedli povsem ekološko hrano. Razliko v ceni med ekološko in konvencionalno hrano pokrijeta deloma država in deloma mesto Gradec.

Nataša Križman, predsednica omenjenega združenja za ekološko kmetovanje, vidi v projektu uvajanja ekološko pridelanih živil v vrtce veliko priložnost. "Marsikatera kmetija bi si zagotovila preživetje, če bi dobavljala bližnjim vrtcem, šolam in drugim javnim ustanovam," poudari.

Z 2,6 evra na dan ni mogoče imeti zgolj ekološke hrane

"Kolegi mi čestitajo, ker mi je uspelo v zadnjih štirih letih v vrtec pripeljati prav vse artikle iz spektra ekološke ponudbe. Drugim se je posrečilo recimo s kruhom, ne pa tudi s testeninami, uspeva jim pri zelenjavi in sadju iz integrirane pridelave, nekateri so pridobili ekološko mleko in mlečne izdelke, zatakne pa se pri čajih in začimbah." pove organizator prehrane v Vrtcu Murska Sobota Stanko Jančar. V osmih enotah vrtca jim uspe enkrat na mesec organizirati povsem ekološke obroke od dopoldanske malice, kosila do popoldanske malice. Zakaj ne večkrat? Ker je z zakonodajo določeno, da v strukturi ekonomske cene vrtca prehrana pomeni 7,7 odstotka. Ekološke hrane ne bi zmogli kupiti z dnevno omejenimi sredstvi okoli 2,6 evra za vso dnevno prehrano enega otroka. Posamezne cene ekološko pridelane hrane so višje za 30 do 40 odstotkov, pri ekološko pridelani svinjini pa se cena za kilogram dvigne tudi za 200 odstotkov.

Kmetje ne morejo dobavljati velikih dnevnih količin

Kuharice v dveh centralnih kuhinjah za velenjske vrtce na dan pripravljajo obroke za 1250 otrok. Za okoliške kmete, ki bi lahko postali dobavitelji pridelkov, doslej to ni bil izziv, ki bi ga pograbili.

Ravnateljica zavoda mag. Metka Čas je povedala, da so letos to možnost kmetom ponudili, vendar se kmetje niso prijavili. Največja težava, kot pravi Časova, je, da kmetje niso sposobni dobavljati tako velikih količin solate, krompirja, zelja... kot jih vrtec vsak dan potrebuje. Rešitev bi bila v medsebojnem povezovanju kmetov, ki bi skupaj zagotavljali potrebne količine posameznih pridelkov.

Okoliške kmete je treba zmotivirati

V največjem novomeškem vrtcu Ciciban, ki ga skupaj s podružnicami obiskuje 657 otrok, prav tako nabavljajo hrano predvsem pri velikih trgovcih, mlekarnah, pekarnah. "Okoliški dobavitelji ali kmetje se ne prijavljajo na razpise, ker s ceno verjetno ne bi mogli konkurirati. Manjši dobavitelji bi tudi težko zmogli takšne količine hrane, kot jih sami potrebujemo," pravi ravnateljica vrtca Ciciban Majda Kušer Ambrožič.

Drugače pa je v nekoliko manjših vrtcih v Črnomlju in Metliki, kjer imajo kar nekaj dobaviteljev mesa, pekovskih izdelkov, sadja, zelenjave, tudi ekološko pridelanih iz lokalnega okolja, pravi vodja prehrane v obeh vrtcih Janja Bajc Smrekar. Od lokalnih kmetov kupujejo denimo tudi ekološko pridelan med. Kot razlaga Bajc-Smrekarjeva, se je najprej pogovarjala s kmeti in preko njih prišla do kooperativnega podjetja, ki združuje (tudi) belokranjske kmete in dobavitelje. Tako se je podjetje prijavilo na razpis in vrtec zdaj preko njega kupuje lokalno pridelano hrano.

V Zasavju so se kmetje organizirali

Zasavske vrtce in šole z ekološko pridelano in predelano hrano zalaga zadruga za razvoj podeželja Jarina, ki skupaj z lokalno pridelanim sadjem in zelenjavo zalaga sedem vrtcev in 24 osnovnih šol. Direktorica Jarine Mojca Hauptman je povedala, da so s posredovanjem ekološke in integrirane prehrane od lokalnih pridelovalcev v izobraževalne ustanove začeli leta 2007. Zdaj je v verigo vključenih 53 kmetij, od katerih gre hrana neposredno do šolske kuhinje.

Šole in vrtci sicer naročajo največ sezonskega sadja in zelenjave, medtem ko po mleku ni povpraševanja, ker ga je pred uporabo treba še prekuhati, mesni in pekovski izdelki pa so precej dražji kot pri večjih trgovcih, pravi Hauptmanova. Spremembe zakona o javnih naročilih sicer šolam in vrtcem omogočajo, da lahko naročajo tudi malce dražjo hrano, a še vedno ne za celoten jedilnik, je pojasnila Hauptmanova. V litijskem vrtcu tako ekoobrok otrokom ponudijo vsaj enkrat na teden, je povedala ravnateljica Liljana Plaskan.

V kamniških vrtcih jedo zdravo in skrbijo za svoje vrtičke

V kamniškem Vzgojno-varstvenem zavodu Antona Medveda bodo letos sami zasadili cvetlične, zeliščne in zelenjavne vrtove in iz svojih ekopridelkov s pomočjo kuhinjskega osebja pripravljali pecivo in namaze.

Ekološko pridelana hrana pa tudi sicer vsakodnevno bogati njihove jedilnike, je povedala vodja prehrane Aida Čekić. Dodala je, da je marsikateri izdelek za to dva do trikrat dražji, a se kljub temu trudijo in vztrajajo pri svoji usmeritvi. Ekološke pridelke in izdelke nabavljajo bodisi preko združenih kmetijskih skupnosti ali proizvajalcev. Tudi v Kamniku sadje in zelenjavo nabavljajo v sklopu skupnosti Jarina, v katero so vključeni tudi kamniški pridelovalci. "Direktno od domačih kmetov ne moremo kupovati, saj smo omejeni z javnimi razpisi," je povedala Aida Čekić. Dodala je, da lahko preko kmetijske skupnosti nabavijo, poleg zelenjave, predvsem hruške in jabolka; citrusov denimo pa ne. Varovalne mlečne izdelke Krepko kupujejo v Lazah, Žito jim peče Mojčin kruh brez aditivov, tudi Pekarna Blatnik jih oskrbuje z varovalnimi izdelki brez dodatkov.

Biohrana v Kočevju trikrat na teden

"V Vrtcu Kočevje vse prehrambne izdelke nabavljamo prek javnih naročil, ker smo ekovrtec, pa imajo naši otroci trikrat na teden na voljo bioproizvode. Zelo skrbimo tudi za kakovost sadja, zato se marsikdaj zgodi, da zavrnemo produkte nizke kakovosti," pravi ravnateljica Vrtca Kočevje Irena Robič.

Tudi Vrtec Idrija je ekovrtec, nedavno si je zaradi prizadevanj za okoljsko vzgojo prislužil zeleno ekozastavo, že nekaj časa pa del prehrane za najmlajše kupujejo od okoliških kmetov. "Od kmetov iz Vojskega, Ledin in Logatca kupujemo domače sadje - hruške, jabolka in slive - precej krompirja, ekološka jajca in mleko. Nekatere kmetije imajo pridobljen eko-, nekatere pa biocertifikat," pravi Zdenka Šturm, vodja kuhinje v vrtcu. A dobiti domačo hrano ni enostavno. "Odziv kmetov na naše pobude je slab, saj pravijo, da javni razpis, preko katerega lahko odkupujemo domače izdelke, od njih terja preveč papirologije in je zanje prevelika obveznost," pravi Šturmova. Vrtec v Idriji obiskuje približno 460 otrok, zato imajo pogosto težave tudi z zagotavljanjem dovolj velikih količin. Ravnateljica vrtca Damijana Velikonja dodaja, da model tovrstne oskrbe šele uvajajo, zato tudi ne odkupujejo vseh živil. In cene? "Seveda so nekoliko višje, a nekajkrat na mesec si to lahko privoščimo," pravi.