Slovenija in Hrvaška sta po več mesecih 25. novembra izmenjali diplomatski noti o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji med državama, ki je tako postal mednarodnopravno zavezujoč za obe državi.

"Po vsem zavlačevanju je ta nenadna in hitra izmenjava diplomatskih not o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško le nekaj dni pred s strani WikiLeaks vnaprej napovedano objavo množice ameriških depeš postavljena v povsem novo luč," meni predsednik SLS.

Žerjav ob tem ocenjuje, da bi pospešku pri izmenjavi diplomatski not in s tem uveljavitvi arbitražnega sporazuma morda lahko botrovala tudi zaskrbljenost obeh diplomacij, da po razkritju teh depeš državi ne bi mogli več pred svojimi državljani suvereno zagovarjati tega sporazuma in bi se morda lahko celo ogrozila njegova uveljavitev.

Žbogar: Pri Pahorjevem pogovoru ni šlo za izsiljevanje

Zunanji minister Samuel Žbogar se ne strinja z ocenami, da je bil pogovor predsednika vlade Boruta Pahorja na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani konec lanskega leta neprimeren. Kot je poudaril, pri pogovoru ni šlo za izsiljevanje ali pogojevanje. Tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli je danes ponovil, da glede morebitnega sodelovanja Slovenije in ZDA pri sprejemanju zapornikov iz Guantanama ni bilo nobenega povezovanja.

Tako se je zunanji minister pred predstavniki medijev odzval na vprašanje v zvezi z depešo, ki jo je razkril WikiLeaks in po kateri naj bi Pahor na srečanju z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom ponujal sprejetje zapornika iz Guantanama v Sloveniji v zameno za srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Pahor o Westinghouseu in poslu z JEK: V moji pisarni se ni sklenil noben posel.

Prizadevanja za obisk premiera pri ameriškem predsedniku v Washingtonu, ki tako kot vedno tečejo na zunanjem ministrstvu, in vprašanje morebitnega sprejetja ujetnika iz Guantanama sta dva ločena procesa, je poudaril Žbogar in dodal, da tovrstni pogovori lahko v določenih trenutkih pomagajo v bilatelarnih odnosih. Če pa bi Slovenija sprejela enega izmed zapornikov, bi to po mnenju Žbogarja gotovo okrepilo bilateralne odnose, slovenski premier in ameriški predsednik pa bi lahko v Washingtonu "to izkoristila za nek nov nivo odnosov".

Žbogar je še povedal, da je Pahor obiskal tudi druga veleposlaništva v Sloveniji. V tem sam ne vidi problema, temveč nek izkaz posebne naklonjenosti, kar lahko samo koristi bilateralnim odnosom Slovenije z drugimi državami. Sicer pa je dejal, da se s predsednikom vlade redno konzultirata o zunanjepolitičnih temah, "se pa ne obveščava o vsakem pogovoru, ki jih imava z diplomati v Ljubljani. O temah, o katerih se je predsednik vlade pogovarjal, pa se koordinirava."

Mussomeli: Kupčij glede Guantanama ni bilo

Veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph Mussomeli je danes ponovil, da glede morebitnega sodelovanja Slovenije in ZDA pri sprejemanju zapornikov iz Guantanama ni bilo "nobenega povezovanja, nobenega kupčevanja in nobenega quid pro quo". Kot je še opozoril, si lahko tudi najbolj pozorni soudeleženci nekega pogovora tega različno interpretirajo.

Poleg tega je Mussomeli - na podlagi lastne izkušnje z razkritimi diplomatskimi depešami v preteklosti - ocenil, da so tovrstni razkriti dokumenti včasih popravljeni in spremenjeni, tako da ne prikazujejo realnosti. "Vaš premier je časten in iskren človek. V njegovih nedavnih izjavah ni ničesar, čemur bi oporekali," je v sporočilu, ki so ga poslali iz veleposlaništva ZDA v Ljubljani, še poudaril veleposlanik. Kot je opozoril, morajo ljudje razumeti, da je tako napačno kot tudi nepošteno preuranjeno soditi o slovensko-ameriških odnosih, zgolj na podlagi nekaj posameznih depeš, ki jih je mogoče že zato, ker so iztrgane iz neke celote, napačno interpretirati.

Znova je tudi izrazil obžalovanje ZDA zaradi razkritja informacij, ki bi morale ostati zaupne. Diplomati se namreč morajo odkrito pogovarjati s svojimi kolegi in morajo biti prepričani, da bodo ti pogovori ostali tajni. Odkrit dialog med vladami je del temeljnih pogajanj v mednarodnih odnosih in je nujen za ohranjanje miru, varnosti in stabilnosti v svetu.