Švedsko tožilstvo je 18. novembra na osnovi utemeljenega suma izdalo mednarodni sodni nalog za aretacijo Juliana Assangea, ki je osumljen posilstva, spolne zlorabe in nezakonite uporabe sile pri incidentu, ki se je pripetil avgusta letos.
Assange, ki se skriva neznano kje, se je na odločitev tožilstva pritožil, vendar ga lahko države, dokler ne bo sprejeta odločitev o pritožbi, aretirajo in izročijo Švedski. Na osnovi dokumenta bi lahko bil Assange obsojen na dve leti zaporne kazni. Britanski odvetnik Assangea, Mark Stephens, je danes dejal, da bi lahko bil Interpolov nalog za aretacijo Assangea povezan z jezno ameriško reakcijo ob razkritju tisočev dokumentov State Departmenta.
Julian Assange je sicer Avstralec, vendar je večinoma živel v Evropi, nazadnje pa so ga videli v Veliki Britaniji. V torek je po skypu z neznanega kraja dal intervju za revijo Time. Sicer pa je v preteklosti že večkrat zatrdil, da je nedolžen, arabski televizijski mreži Al Jazeera pa je pojasnil, da so obtožbe zgolj „posledica umazane kampanje“ proti njemu.
WikiLeaks je ta teden začel objavljati novo serijo dokumentov, okrog četrt milijona ameriških diplomatskih depeš. Številne države na čelu z ZDA so razkritje zaupnih informacij in vsebine diplomatskih pogovorov ostro obsodile, češ da ogroža stabilnost v svetu.
