"Mateja Lahovnika sem od prvega dneva opozarjal, naj bo pri projektu TEŠ 6 previden. Prvič gre za projekt ogromnih razsežnosti, sklenjen v času vlade, pri kateri je iz vrste kazenskih postopkov in medijskih zapisov mogoče sklepati, da je redko kateri posel sklenila brez spornih ambicij in ozadij.

Na podlagi vsega tega bi kdo lahko rekel tudi, da je bila vizija prejšnje vlade provizija. Podpisnik te pogodbe je bil dr. Zagožen, znan iz drugih primerov. Gre tudi za projekt, ki je na prvi pogled okoljsko v nasprotju z globalnimi energetsko-okoljskimi trendi, deklaracijami države in tudi programskimi cilji stranke Zares. Že ves čas opozarjam na nevarnost, da bo TEŠ 6 takšen projekt te vlade, kot je bila Patria projekt prejšnje vlade. Ključne odločitve bodo namreč sprejete v mandatu te vlade," je poudaril minister in predsednik Zares Gregor Golobič, na katerega letijo očitki, da si želi podrediti upravljanje naložbe TEŠ 6 in s tem slovensko energetiko.

Julija ste za Večer dejali, da boste jeseni z nekaterimi ministri dosegli sprejetje sklepov za transparentno in optimalnejše vodenje projekta. Teh sklepov še ni.

Želeli smo si ustvariti celovito sliko o tem, v kakšnem stanju je projekt in kakšne stroške prinaša, kaj je z njegovo ekonomsko, energetsko, okoljsko in socialno dimenzijo. Borut Meh je pripravil to poročilo, vendar mu je prejšnji nadzorni svet onemogočil, da bi to poslal vladi, nadzorni svet HSE, ki ga je vodil dr. Franc Žerdin, pa ga je bistveno spremenil in ublažil, da je bilo videti vse v redu. Nato je bil Meh odstavljen, zato je bil zaradi kršenja zakona o gospodarskih družbah in intervencije v nalogo, ki jo je vlada naložila upravi, zamenjan nadzorni svet HSE.

Toda vlada je želela nadzornike HSE zamenjati, še preden so ti zamenjali Meha.

Razlog za njihovo zamenjavo ni bila Mehova razrešitev, ampak predhodna kršitev zakona o gospodarskih družbah. Nad Mehom so se samo znesli, ko so videli, da tako ne bo šlo več naprej. Tudi vse več drugih ministrov ni več pristajalo na to, da bi na slepo sprejemali odgovornost. Tako je kljub drugačnim ambicijam pismo EBRD o podpori projektu moral podpisati Lahovnik sam. To je že kazalo na to, da več ljudi v vladi skrbi, kaj bo s tem. Kaos, ki je bil sprožen z Mehovo zamenjavo, je služil temu, da se uresniči čim več izvršenih dejstev in tako zagotovi nepovratnost ribarjenja v kalnem.

Bi moral gordijski vozel presekati predsednik vlade? Kot predsednika koalicijskega stranke vas sprašujem, zakaj še vedno trdi, da je projekt TEŠ 6 prednostna naloga slovenske vlade?

Kar zadeva mene, je TEŠ 6 prej velik problem vlade in Slovenije. Največja odgovornost predsednika vlade je, da je tako brezrezervno zaupal ministru Lahovniku, tako pri TEŠ 6 kot pri odnosu do obeh energetskih stebrov. Ministrstvo za gospodarstvo v času Mateja Lahovnika vladi ni omogočalo celovitega vpogleda in jo kvalificiralo za primerno odločanje. Predsednik vlade seveda mora načeloma zaupati svojim ministrom, a je po mojem mnenju dopustil, da je to trajalo predolgo.

Kakšne sklepe lahko pričakujemo od vlade?

Vlada ima kljub agenciji še vedno pristojnosti glede sektorske politike, čeprav je v zadnjih tednih mogoče zaznati, da želi vodstvo agencije njeno oblikovanje na področju energetike prepustiti ministrstvu za finance. To bi lahko bilo še zelo sporno. Že v začetku leta sem napovedal, da ne vidim možnosti, da bi zakon o poroštvu podprli brez odgovorov na vprašanja o predpostavkah, posledicah in stroških projekta. To morajo vedeti tudi ljudje, če se bodo o tem vprašanju odločali na referendumu, ki se mi zdi precej verjeten.

Medtem ko vi še niste prepričani, da TEŠ 6 potrebujemo, nekateri vaši politični sopotniki v minulih mesecih ne delijo vašega mnenja. Janez Kopač vseskozi trdi, da projekt z energetskega vidika potrebujemo, ministrica Darja Radić, ki je še nedavno imela pomisleke, pa je po zamenjavi Uroša Rotnika celo dejala, da je TEŠ 6 nujen. To poudarjata tudi novi vodstvi TEŠ in HSE. Je bil projekt problematičen, dokler ni bil razrešen Rotnik, zdaj, ko ga vodijo pravi ljudje, pa bo šel naprej?

Rotnik kot oseba je v vsej zgodbi popolnoma nepomemben. Je izpostavljena figura lobija, ki enako razraščeno, netransparentno in neusmiljeno živi tudi brez njega. Prepričan sem, da se bo v tem smislu v prihodnosti izkazal kot tragična figura. Če želi politika sprejemati odločitve odgovorno in ne, kot jih glede pokojninske reforme Karel Erjavec, zgolj na podlagi všečnosti, moramo to početi na ravni dejstev. Misliti je treba celovito, zato vidim različna stališča različnih ljudi kot posledico tega, da - kar je škandal - do celovite slike doslej še nismo uspeli priti. Pod zemljo imamo neki energent. Koliko ga je in kakšna je njegova kurilnost, ne vemo natančno, saj nam je študija, ki jo je podjetje Poyry izdelalo za EBRD, pokazala, da smemo imeti na tem področju določene dvome. Vemo, da so v tem bazenu doma tudi pomembni uvozniki indonezijskega premoga, ki jih ta reč zelo mika in ki bi jim slabša kurilnost lignita prišla še kako prav, da bi jo izboljševali s svojim "altruističnim" uvozom. Dejstvo je, da si mnogi v tej dolini želijo tak objekt oziroma "onesnaževalca" v okolju, pa čeprav bo manj obremenilen kot obstoječi. Dejstvo je tudi, da bo v prihodnosti rasla cena električne energije. Ne moremo pa pristati na to, da je edina opcija novi blok s 600 megavati. Če ne bomo v kratkem imeli pred seboj jasnih številk in nedvoumnih odgovorov na osnovna vprašanja, bom stranki predlagal, da se odločno postavimo proti TEŠ 6. Vsa dogajanja, izmikanja in agresija so me pripeljali do sklepa, da gre pri tem projektu za izrazito partikularne interese, ki so zaviti v maškarado nečesa širšega, kar se manifestira z diskreditiranjem vseh, ki si upajo izraziti dvom.

Janez Janša je ta teden dejal: "Videli boste, da bo Golobič tisto sekundo, ko bodo obvladali pozicije znotraj energetike, nehal govoriti o vprašljivosti tega projekta."

To je izjava nekoga, ki o drugih sklepa po sebi. O meni in mojih motivi se mu ne sanja. Nikoli me ni razumel, zato tudi ni mogel predvideti mojih potez in zato smo ga tudi porazili pred dvema letoma. Zdaj besni in razume še manj.

Za vas je torej premog vprašanje, na katerem stoji in pade TEŠ 6?

Gre za eno ključnih vprašanj. Najbolj elementarna predpostavka je, ali imaš dovolj ustreznega energenta ali ne. Absurdno je, da bi v Sloveniji zgradili TE in uvažali premog. V omenjeni študiji za EBRD piše, da je približno 75 milijonov ton premoga brez dvoma v zalogah. Glede drugega so se oprli na ocene domačih strokovnjakov, kar nas lahko glede na "domačijskost" in "ugrabljenost" stroke v Sloveniji skrbi. Iz izkušenj vem, da gre na področju energetske stroke pri nas za "malo mesto velikih nakupov". Omenjanje rezervnih količin pod Šoštanjem pa v varnostnih stebrih ali žepih nas mora skrbeti - tako z vidika količin in kakovosti kot cene izkopa...

Vse odgovore na ta vprašanja pozna direktor Premogovnika Velenje Milan Medved, ki vseskozi zagotavlja, da je lignita dovolj. O njegovi zamenjavi ne govori nihče.

Nisem prepričan, ali je on zainteresiran, da bi vse to vedel oziroma da bi izvedeli drugi. Je v položaju nekoga, ki bo TEŠ 6 držal za vrat, ker bo v celoti odvisen od njega. Izrazito me je zmotilo, da je vprašanju premoga v investicijskem programu za TEŠ 6 namenjen en sam list A4, od tega štiri vrstice besedila in nekaj tabel. Tudi zato se mi zdi napoved vodstva HSE o pridobitvi zunanjega ekspertnega mnenja o premogu pomembna. In strahovit odpor proti temu pomenljiv.

Novi direktor TEŠ Simon Tot verjetno ne deli vaših dvomov, saj že več let nadzira premogovnik. Navsezadnje je tudi komisija za ugotavljanje zalog na ministrstvu še pod Lahovnikom izdala potrdilo, da je na voljo okoli 130 milijonov ton lignita, kar je dovolj za obratovalno dobo TEŠ 6.

Še vedno smo znotraj "domačije" oziroma "spet doma", kot bi rekel Mario. Dvomim, da so se nadzorniki premogovnika ukvarjali s strokovnimi ekspertizami stanja zalog. Ministra Lahovnika nikoli nisem imel za pripadnika šaleškega lobija. Zameril se mu, da je iz politično-oportunističnih razlogov Jožeta Zagožna pustil na čelu HSE do izteka mandata, in to v kritičnem trenutku, ko bi vlada morala pridobiti vse podatke o projektu. To je bilo, še preden je HSE vplačal več kot 100 dodatnih milijonov evrov Alstomu. Meni je bilo očitno - danes pa to lahko vidijo vsi - da je Lahovnik odšel, ko je videl, da je v TEŠ-evem kotlu postalo prevroče.

Je po vašem odšel, ker bi moral izbrati stran?

Ne, nasprotno: ugotovil je, da je stran že izbral, namreč s svojo pasivnostjo in gledanjem vstran. Njegova odgovornost za škodljive posledice, povezane s TEŠ6, pa če bo ta izveden ali ne, je tu največja. V nekem trenutku je ugotovil, da je pozicija nekoga, ki je trdil, da gre za projekt prejšnje vlade in da s tem nima nič, tudi pozicija nekoga, ki je soudeležen. Ker bi se torej moral soočiti sam s seboj in z lastnimi opustitvami odgovornih dejanj, je z lažnim preusmerjanjem pozornosti name odšel s prizorišča.

Je Lahovnik soodgovoren, da vlada med marcem in junijem letos ni dobila poročila o naložbi, ki ga je zahtevala?

Gotovo. Tega se zaveda, kar kaže tudi dejstvo, da si je tik pred odhodom dal narediti magnetograme razprav vlade v zvezi s TEŠ6.

Kako pa komentirate napoved vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem, da je treba razčistiti vlogo stranke pri tej zgodbi?

O tem smo se že doslej veliko pogovarjali. Ministri, direktorji direktorata in poslanci imamo različne odgovornosti. Skrbi nas lahko, če se bomo spet znašli v situaciji iz leta 2001, ko so poslanci državnega zbora s peticijo zahtevali, komu mora država prodati Pivovarno Union. Sedeminpetdeset poslancev vseh barv in okusov je takrat podprlo zahtevo Boška Šrota. Vsa takratna zgodba o nacionalnem interesu se je skoraj iztekla v nacionalni bankrot. Pri TEŠ 6 smo na podobni poti. Poslanci imajo pravico zastavljati vprašanja, ne morejo pa članom vlade odrekati pravice, da počnejo to, kar jim nalagata ustava in zakon. Vloga stranke v tej zadevi je na strani javnega interesa in odgovornega izpolnjevanja zakonitih pristojnosti. Vsak v stranki, ki se o tem izreka, bo moral v tem smislu pomesti pred lastnim pragom.

Odkar ministrstvo za gospodarstvo vodijo ministri iz Zares, njegovi člani zasedajo ključne funkcije v Elektru Ljubljana, Elektru Maribor, Elesu, HSE in Genu Energiji. Kako se to sklada z vašo izjavo, da si Slovenija ne sme privoščiti strankarske politike pri pomembnih vprašanjih in v gospodarstvu?

V HSE ni nikogar iz Zares. Toda pravo vprašanje je, ali je kdor koli od teh, ki jih imate v mislih, tak, da na področju energetike ni navzoč že desetletja, da nima referenc in izkušenj? Uveljavitev strankarske logike bi nasprotno predstavljala ravno izločitev strokovnjakov, če imajo tudi neko politično opredelitev.

Kakšne so bile reference Davorina Dimiča, člana nadzornega sveta Gena Energije, razen tega, da vodi odbor Zares iz Krškega?

On ne vodi nobenega podjetja, glede članstva v nadzornem svetu pa je to vprašanje za ministra Lahovnika oziroma KAS Bogomirja Kovača, ki sta presojala njegove reference. Sam sem videl sestavo nadzornega sveta HSE in Gena Energije predvsem v kontekstu Lahovnikovega pristajanja na regionalno-lobistično strukturiranje nadzornih svetov v obeh stebrih: Posavci v Genu in Šalečani v HSE. Temu nasprotujem, a mi je takrat uspelo doseči edino to, da med nadzornike HSE poleg Franca Žerdina ni bil imenovan še en nekdanji direktor premogovnika Velenje in da je bil imenovan dr. Igor Tičar z mariborske univerze.

Ali Janezu Kopaču zaupate?

To je vprašanje za ministrico Radićevo, saj energetski direktorat spada v njen resor. Želel pa bi mu boljšo službo.

Recimo v Geoplinu?

Službo, v kateri ne bi bil obravnavan kot kanalja. Tega si ne zasluži, kar neposredno dokazuje njegovo predano delo kot poslanca, ministra in direktorja direktorata. Posredno pa sovraštvo vseh lobijev.

Kdaj so se odnosi med vama z Urošem Rotnikom zaostrili?

Nikoli nisva imela posebnih odnosov, nezaupanje do njega pa se je vzpostavilo jeseni 2004. Že po porazu Ropove vlade, a pred nastopom Janševe, je na veliko lobiral in pritiskal, da dobi soglasje HSE za nakup plinskih turbin od Siemensa. In ga je dobil, a šele v času nove vlade. Zanimivo je tudi projekt plinskih turbin vodil na enak način kot TEŠ 6: najprej podpis pogodbe za nakup opreme, šele potem pa skrb za predpostavke projekta, od plinovoda, pogodbe za plin do razmisleka o ekonomiji projekta. Po tem sem ga srečal enkrat lani ob okrogli mizi Združenja Manager, ko me je skušal prepričevati o nespornosti TEŠ 6. Bil je dobro obveščen o mojih pomislekih, ki so bili sicer takrat predvsem interni znotraj vlade ter med menoj in Lahovnikom.

Zakaj zagovarjate združitev obeh elektroenergetskih stebrov? Ali to ne pomeni konca začetkov konkurence na trgu in vrnitev k velikemu, monopolnemu HSE?

Ta vidik je enostavno rešljiv tako, da HSE delež energije, ki jo zdaj daje na trg prek Gen-I, proda prek borze. Ključnega razloga, ki ga je imela Janševa vlada za ustanovitev obeh stebrov, to je, da se bo eden od njih privatiziral in da je treba nuklearko izvzeti, pa že dolgo časa ni več. Alternativa združitvi je šentflorjanizacija energetike, razbite menedžerske, strokovne in ekonomske kapacitete, odprto lovišče vse mogočih in vsemogočnih lobijev. Ta odločitev ni povezana s TEŠ 6. Podobne pomisleke kot pri TEŠ 6 imam tudi pri drugem bloku nuklearke. Ne le zato, ker vemo, da ga ne bomo mogli financirati sami, kar je bila evidentna ambicija snovalcev TEŠ 6, ki zraven niso želeli pustiti nikogar, ker bi ta skrbel za ekonomičnost zgodbe. Tako kot pri TEŠ 6 ostaja odprto vprašanje velikosti objekta kot tudi naših inženirskih kapacitet. Mednarodne institucije so TEŠ priporočale okrepitev z dodatnimi inženirji, a so raje angažirali lobiste, kot je na primer Mile Šetinc.

Tudi v času "velikega" HSE je imela vsaka dolina po enega predstavnika v upravi. Šlo je za nekakšno skupnost lobijev...

… ampak vseeno je bilo treba na enem mestu sprejemati skupne odločitve. Zdaj pa imamo neko slovensko "igro brez meja" in predvsem brez jasne odgovornosti: lobi TEŠ računa, da bo izmolzel denar iz Gena za svoj projekt, ker je pač prvi v vrsti, lobi Nuklearne elektrarne Krško pa računa, da bo TEŠ 6 padel vsaj na referendumu o poroštvu. Takšno stanje in logika gotovo ni nekaj, kar bi lahko šteli za legitimen argument za ohranjanje dveh stebrov.

primoz.cirman@dnevnik.si

vesna.vukovic@dnevnik.si