Kot so nam pojasnili, je blok 6 ob upoštevanju rasti cen materialov, ki so zajeti v pogodbo o dobavi tehnološke opreme z Alstomom, že julija letos stal dobrih 1,232 milijarde evrov. "Gre za oceno končne vrednosti projekta po tekočih cenah ob upoštevanju maksimalne eskalacije do konca gradnje. Čeprav je ta ocena orientacijske narave in se bo torej še spreminjala, je bistveno bolj realna kot cena, ki je navedena v investicijskem načrtu," je za Dnevnik pojasnil vodja holdingovega odbora za aktivni nadzor naložbe v blok 6 Dean Besednjak.

Kako se je lahko cena bloka 6 v manj kot desetih mesecih, od lanskega oktobra do letošnjega julija, povečala za več kot 50 milijonov evrov? Kot pojasnjujejo na holdingu, so tekoče cene v investicijskem programu upoštevale pomladansko napoved gospodarskih gibanj, inflacijo in dinamiko gradnje. "V eskalacijski klavzuli iz pogodbe, ki sta jo podpisala TEŠ in Alstom, je določeno, da se cena opreme sproti prilagaja rasti stroškov dela, inflaciji in rasti cen surovin na trgu. Ta klavzula je k ceni projekta po naših izračunih že dodala 85 milijonov evrov, od tega zneska pa smo odšteli 42 milijonov evrov, ki jih je prinesla inflacija," je pojasnil Besednjak.

Rotnik: Blok 6 je še vedno cenejši od 1,2 milijarde

Spomnimo, v načrtu, ki ga je HSE sprejel lanskega oktobra, je naložba v blok 6 ocenjena na največ 1,17 milijarde evrov. Medtem ko je nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik večkrat javno zatrdil, da cena TEŠ 6 zagotovo ne bo presegla 1,2 milijarde evrov, je pred desetimi dnevi prvič uradno "to možnost dopustil" novi generalni direktor HSE Matjaž Janežič.

Rotnik je sicer Besednjakove navedbe včeraj zanikal. "Cena bloka 6 ni presegla 1,2 milijarde evrov. Skupaj s stroški financiranja bi po tekočih cenah znašala 1,190 milijarde evrov, a je dejanska cena tudi ob upoštevanju eskalacije nižja, natančneje okrog 1,172 milijarde evrov," je poudaril Rotnik. "Na HSE so ali napačno sešteli številke ali pa jih ne razumejo. Eskalacijska klavzula je za okrog 20 milijonov evrov nižja, kot trdi Besednjak. V prihodnjih letih se bo z odplačevanjem obveznosti do Alstoma osnova za nihanje cen še nižala," je še dodal Rotnik.

Pri tem je ključno, da se ocena HSE nanaša na podatke iz letošnjega julija. Svežih podatkov v holdingu še nimajo. Besednjak pri tem dopušča možnost, da bi se lahko končna cena projekta vsaj za nekaj milijonov znižala. "Že zdaj vemo, da bodo nekatere postavke, na primer gradbena dela, ki so v investicijskem načrtu ocenjena na skoraj 84 milijonov evrov, nekoliko nižje," je dejal Besednjak. Dodatnih 15 milijonov evrov bodo lahko v TEŠ privarčevali, če bodo z Alstomom podpisali aneks k pogodbi o dobavi opreme. Z njim bi trajno "zamrznili" 18,5 odstotka pogodbene vrednosti, ki je zdaj prepuščena borznemu nihanju.

TEŠ 6 od 650 milijonov do 1,4 milijarde evrov

Cena novega 600-megavatnega bloka v Šoštanju se je tako v dobrih štirih letih praktično podvojila. V prvem investicijskem programu, ki ga je marca 2006 izdelalo podjetje CEE, ki je v večinski lasti Petra Kotarja, sicer poslovnega partnerja hrvaške izpostave Alstoma, je predračunska vrednost investicije po tekočih cenah znašala okrog 655 milijonov evrov. Že mesec dni kasneje je CEE v revidiranem programu oceno dvignilo na 692 milijonov evrov, septembra 2007, ko je TEŠ z Alstomom podpisala rezervacijsko pogodbo, pa je cena prvič presegla milijardo evrov. Marca 2009 je vrednost bloka 6 že presegla celo 1,4 milijarde evrov, po dodatnih pogajanjih z Alstomom pa se je oktobra 2009 uradno ustalila pri 1,1 milijarde evrov. Kljub temu je EBRD že v začetku leta oceno vrednosti projekta povišala za 100 milijonov evrov.

"Pri tako velikih investicijah je običajno, da se materiali vežejo na cene borznih indeksov. Vprašanje pa je, zakaj je eskalacija pri opremi veljala za celotno pogodbeno vrednost, pri nekaterih drugih naročilih v TEŠ pa ne," je dodal Besednjak. Glavnina opreme, katere uradna pogodbena vrednost znaša 694 milijonov evrov, bo sicer eskalacijski klavzuli podvržena v letih 2011 in 2012.

primoz.cirman@dnevnik.si