Testen se je namreč v pismu kolegom odzval na obrazložitev glasu sodnika Šorlija ob obravnavanju Masleševe kandidature, ker se večina sestavka po njegovem mnenju ne nanaša na Maslešo in njegovo primernost za predsednika.

"Pretežni del 'obrazložitve' pa predstavlja cvetober splošnih, z ničimer konkretiziranih žaljivih očitkov sodnika, ki ne more preboleti, da kot najboljši in najprimernejši kandidat ni dobil podpore večine sodnikov," piše Testen. Šorlijevi očitki in obtožbe so po Testenovih besedah usmerjeni na tiste sodnike, ki na tajnem glasovanju niso podprli njegove kandidature za predsednika vrhovnega sodišča. Prav to je bil tudi razlog, da Šorlijeve kandidature niso podprli nekateri koalicijski poslanci.

Šorlijev narcisizem

Testen, sicer tudi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, v pismu Šorliju med drugim očita narcisizem ter lansiranje lažnivih oznak in diskvalifikacij na račun Masleše v medije. Tako naj bi odvetnica v Kranju, sicer Šorlijeva žena, 17. septembra v Delu objavila članek z oceno Šorlijevega dela, ki povzema ocene sodnikovega dela, ki jo je o Šorliju pripravil prav Masleša.

Odvetnica v Kranju je med drugim Testena kot prejšnjega predsednika vrhovnega sodišča ošvrknila z očitkom o politizaciji izbire predsednika. Ob tem je Testen v pismu zapisal, da pravo politizacijo postopka vidi šele v ravnanju sodnika Šorlija. "Potem, ko ni dobil podpore večine sodnikov, se je odločil, da išče podporo v državnem zboru," je zapisal Testen. Šorli je s tem dal po njegovem mnenju jasno sporočilo, da naj o tem, kdo naj bo predsednik vrhovnega sodišča, ne odločajo sodniki, ampak - četudi v nasprotju z njihovo voljo - politično telo.

Testen je v pismu tako odgovoril tudi na vprašanje vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, zastavljeno v razpravi o Masleševi kandidaturi na mandatno-volilni komisiji DZ. Zanimalo ga je, zakaj Šorli, ki je za mesto predsednika vrhovnega sodišča kandidiral pred Maslešo, ni dobil podpore vrhovnih sodnikov in poslancev.

Gorenak predlaga zadržanje imenovanja

Poslanec SDS Vinko Gorenak predlaga pravosodnemu ministru Alešu Zalarju, da začasno zadrži predlog za imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. Kot je dejal, je vse izjave, tako tiste, ki govorijo Masleši v prid, kot tiste, ki govorijo v njegovo škodo, treba obravnavati enakovredno. Zalarju zato predlaga, naj priče sooči.

Zakon po besedah Gorenaka Zalarju nalaga, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine v zvezi s kandidaturo Masleše. Vendar pa je navedbe ustavnega sodnika Jana Zobca in več vrhovnih sodnikov v tem primeru zanemaril, meni poslanec SDS. Na drugi strani pa je treba pozornost posvetiti tudi tistim, ki govorijo Masleši v korist, je povedal Gorenak in omenil sredino pričanje zapisničarke Edvarde Rutar in tedanjega javnega tožilca v Kopru Milana Mesarja.

Mesar in Rutarjeva, ki sta bila priči dogodka na jugoslovansko-italijanski meji 7. julija 1984, sta namreč v pisnih izjavah podprla pričanje kandidata Masleše. Pojasnila sta, da je bil Masleša nad takratno ustrelitvijo prebežnika vidno zgrožen. Na ta način sta podala nasprotno izjavo navedbam ustavnega sodnika Jana Zobca in še nekaterih vrhovnih sodnikov, ki so trdili, da je bil Masleša nad ustrelitvijo navdušen.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Gorenak, opozicija nima možnosti, da bi soočila te priče oz. da bi ugotovila dejstva. To lahko stori tisti, ki je imenovanje Masleše predlagal, torej pravosodni minister.

Glasovanje predvideno za v torek

Minister naj predlog za imenovanje Masleše začasno umakne, koalicija pa naj v DZ podpre prestavitev točke dnevnega reda o imenovanju in Zalarju omogoči, da preveri dejstva, predlaga Gorenak. Razjasnitev dejstev je po njegovi oceni tudi v interesu javnosti, saj je ta zmedena, ker posluša različna pričanja. Glasovanje o tem je v DZ sicer predvideno za torek.

V tem kontekstu so pomembne tudi okoliščine, ki jih je izpostavil kandidat, je povedal Gorenak. Masleša je tako dejal, da je bil na ogledu kraja ustrelitve prebežnika in da je bilo truplo na italijanski strani. Gorenak se zato sprašuje, ali je bil torej ogled opravljen na italijanski strani ter kdo in kje je ugotovil smrt prebežnika.

Zanima ga tudi, ali je bil prebežnik ustreljen na slovenski ali na italijanski strani, ali so bili o tem obveščeni italijanski organi in ali italijanski arhivi hranijo dokumentacijo o tem. Po njegovih besedah bi bilo namreč logično, da bi italijanski organi v tem primeru prevzeli ogled kraja ustrelitve.

Gorenak: Dokumentacija zagotovo obstaja

Kot je prepričan, dokumentacija o tem gotovo obstaja - morda v italijanskih, zagotovo pa v beograjskih arhivih. Tudi sodelovanje Slovenije in Srbije je takšno, da bi to dokumentacijo lahko pridobili. Vendar pa ne v dnevu ali dveh, kolikor poslance še loči do glasovanja o kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča, je še dejal Gorenak.

Zalar: Sem gospodar postopka

Pravosodni minister Aleš Zalar je na novinarski konferenci po današnji seji vlade v zvezi s tem povedal le, da je "gospodar" postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča sedaj državni zbor. Kot je poudaril, je minister v trenutku, ko je predlagal Maslešo v imenovanje, svojo nalogo opravil.